Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta

Glavni cilji predmeta Vede o življenju in družba so spodbuditi študente h kritičnemu razmisleku o znanstvenem raziskovanju na področju ved o življenju ter posledično o aplikaciji novih znanstvenih spoznanj v družbi. Študenti spoznavajo različne družbeno-znanstvene teme in možnosti za njihovo vključevanje v izobraževanje ali za informiranje širše javnosti. Osrednje vsebine, ki gradijo predmet so naslednje: (1) znanost in tehnologija v družbenem, okoljskem in zgodovinskem kontekstu; (2) pomen vključevanja ekonomskih, etičnih in družbenih vidikov v izobraževanje in ozaveščanje širše javnosti, (3) narava znanosti; znanost in psevdoznanost; (4) opredelitev družbeno-znanstvenih tem (Socioscientific issues - SSI) kot tem, ki imajo svojo osnovo v vsebinskem razumevanju znanstvenih konceptov, izražajo pa se v družbenem, ekonomskem in političnem kontekstu družbe; (5) družbeno-znanstvene teme (SSI) in biološko izobraževanje. Delo študentov pri predmetu, poleg sodelovanja pri predavanjih, vključuje pripravo in zagovor projektne naloge ter predstavitev projektne naloge v sklopu dneva odprtih vrat ali v sklopu podobnega dogodka (npr. izvedba delavnice v osnovni ali srednjih šolah).

 

Odnos vreme - podnebje. Klimatski sistem. Dejavniki, ki oblikujejo podnebje. Sevanje Sonca, lastnosti atmosfere, tal, oceanov in relief.  Klima v preteklosti, podnebje danes. Makro, mezo in mikroklima. Pomen lokalnega reliefa za klimo.  Izvedene klimatske spremenljivke (topli, vroči, hladni dnevi, dnevi z različnimi pojavi, definicije ekstremnega vremena). Fenološka opazovanja. Logična in kritična kontrola klimatskih nizov. Globalni in mezoklimatski modeli. Zbirke klimatskih podatkov na spletnih straneh svetovnih centrov.
Klimatske klasifikacije. Povezava klima-vegetacija. Grafični prikazi podnebja. Walterjev klimagram  in Taylorjev klimagraf.  Podnebne spremembe: vzroki in že opazovani trendi. Klimatski scenariji in projekcije bodočega podnebja. Blaženje in prilagajanje na klimatske spremembe. Mednarodne obveznosti in protokoli. Klimatske spremembe, etika in podnebna pravičnost.

 

Načrtovanje in organizacijske oblike urbanih vrtov. Zgodovina urbanih vrtov, Prostorsko načrtovanje urbanih vrtov. Vrste in organizacijske oblike urbanih vrtov ter njihovo upravljanje. Ravnanje z viri v mestih: voda, hranila. Pridelava hrane kot strategija upravljanja z viri v mestu. Alternativni vodni viri in viri hranil za urbane vrtove. Urbani namakalni sistemi. Okoljska in zdravstvena tveganja pri urbanem vrtnarjenju. Tehnologije pridelave. Tehnologije pridelave hrane na vrtovih: pridelava v tleh, hidropon, kolobar. Zasnove setve/saditve; vzgoja sadik vrtnin, oskrbovalni ukrepi: uporaba zastirk, namakanje, gnojenje, dosvetljevanje. Vrste in uporaba in zavarovanih prostorov. Osnovne značilnosti skupin zelenjadnic. Spoznavanje orodij za načrtovanje urbanih vrtov in podpore pri odločanju. Prikaz tehnik namakanja in gnojenja.

 

Urbano kmetijstvo v svetu s poudarkom na vlogi rejnih živali znotraj tega. Socio-ekonomski in ekološki vidik reje in uporabe živali v urbanem okolju. Izzivi umestitve reje živali in uporabe le teh v mestih. Predstavitev primerov dobrih praks v naši okolici in po svetu. Razvoj idej o potencialnih možnosti za uporabo in rejo živali v urbanih okoljih Slovenije. Digitalizacija in uporaba pametnih orodij pri reji oz. uporabi rejnih živali v mestu. Pomen urbane živinoreje z vidikov ohranjanja genetske pestrosti ter ohranjanja in prenosa veščin na mlajše generacije. Vpliv reje ter uporabe živali v mestih z vidika dobrega počutja prebivalstva. Večfunkcionalnost rejnih živali na ravni mesta, države in širše. Urbana živinoreja kot orodje za razumevanje kompleksnosti prireje / hrane s poudarkom na slovenskih lokalnih pasmah rejnih živali. Posebnosti v tehnologijah rej kopitarjev, perutnine, drobnice in čebel v urbanem okolju z vidika izbire ustrezne pasme, namestitve živali, prehrane, zdravstvenega varstva, biovarnosti, zaščite pred predatorji, rokovanja z izločki, ohranjanja zdravja mestnega prebivalstva. Dobrobit rejnih živali v urbanem okolju. Uvod v mehatroniko in mehatronske sisteme. Čebelnjak kot mehatronski sistem. Ozaveščanje, komunikacija in izobraževanje o pomenu reje rejnih živali za urbano prebivalstvo. Urbano kmetijstvo kot orodje za povezovanje med prebivalstvom mest in podeželja.

 

Definicija precizne živinoreje (PLF), Seznanitev z novimi PLF tehnologijami, ki se uporabljajo v živinoreji, Pregled senzorskih, robotskih in drugih PLF aplikacij v uporabi na živinorejskih kmetijah, Tehnike PLF na osnovi zvoka, slik, senzorjev in drugih PLF aplikacij, Seznanitev z novimi tehnikami za merjenje bioloških odzivov živali (vključno z uporabo kamer, mikrofonov, nosljive tehnologije, senzorjev v telesu, biosenzorjev itd.) in integriranih senzorskih sistemov za spremljanje novih ali že uveljavljenih ključnih proizvodnih in reprodukcijskih indikatorjev, Praktična uporaba in integracija PLF tehnologij v sodobni živinoreji z vidika izboljšanja zdravja in počutja živali, prireje, reprodukcije, dolgoživosti in učinkovitosti, Povezava med individualnimi odzivi živali na kratkoročne in dolgoročne spremembe v okolju in načinom, kako senzorji lahko merijo/nadzorujejo to, Pretvorba in vizualizacija senzorskih in drugih upravljavskih podatkov v informacije, ki podpirajo odločanje in izvajanje natančnih rutin upravljanja z analizo podatkov na več ravneh, Poznavanje prednosti in slabosti posameznih PLF aplikacij – omejitve za širšo uporabo posameznih PLF aplikacij, Ekonomika / upravičenost investicije v PLF aplikacije.

 

Predstavitev pomena biotske pestrosti za ekosisteme in družbo ter vloga kmetijstva pri ohranjanju prostoživečih vrst in njihovih habitatov.  Usklajevanje varstva narave s cilji pridelave hrane in socio-ekonomiko kmetovanja na ravni kmetije in širše s poudarkom na kmetovanju na zavarovanih območjih in območjih Natura 2000 s primeri iz prakse. Praktični primeri vključevanja ukrepov varstva narave v načrtovanje upravljanja kmetij ter ekonomski učinki naravovarstvenih ukrepov na kmetijah (primeri). Spoznavanje ustreznih kmetijskih praks za ohranjanje in obnavljanje življenjskih okolij v kmetijskem prostoru ter povečanje agrobiodiverzitete s hkratnim razumevanjem vpliva na kmetijsko pridelavo: Ukrepi za ohranjanje biodiverzitete redkih in ogroženih traviščnih združb, travniških vrst metuljev in ptic ter drugih živalskih skupin trajnih travnikov v Sloveniji. Ukrepi za izboljšanje biodiverzitete v različnih pridelovalnih sistemih oranih kmetijskih površin; Ukrepi varstva izbranih vrst prostoživečih rastlin in živali v trajnih nasadih s poudarkom na divjih opraševalcih in naravnih sovražnikih škodljivcev. Ukrepi za ohranjanje mozaičnosti kmetijske krajine kot prepoznavne krajinske značilnosti Slovenije in mehanizmi za njeno ohranjanje.

 

Osnovne značilnosti mikroorganizmov in njihova vloge v kmetijstvu ter pri kroženju hranil. Postopki gojenja in priprave koristnih mikroorganizmov za namen pospeševanja rasti rastlin in vzreje živali. Mikrobiološke osnove kompostiranja in pomembni ekološki dejavniki kompostiranja; Pospeševanje kompostiranja težko razgradljivih odpadkov iz rastlinske in animalne kmetijske proizvodnje, kot so žetveni in lesni ostanki (lignoceluloza, hemiceluloza) in keratinski odpadki (perje in volna) z izbranimi efektivnimi mikroorganizmi (bioaugmentacija), njihovimi encimi in biostimulansi. Principi delovanja in agronomske uporabe bioloških gnojil, mikroorganizmov in stimulansov (bioefektorjev) za spodbujanje rasti rastlin v različnih sistemih kmetijstva in v različnih kulturah; Fizikalni, kemijski in biološki kazalci kakovosti produktov za biostimulacijo rastlin preko rizosfere ali preko foliarne aplikacije. Postopki priprave prototipov proizvodov, s poudarkom na gojenju, žetvi, ekstrakciji mikroalg: sušenje, dodajanje pomožnih snovi (glicerol, sol, biooglje, zeoliti, hitozan, minerali…), ekstrakcije. Odmerki, načini nanosa, ključne fiziološke faze razvoja rastlin za biostimulacijo. Meritve odziva rastlin. Zakonodaja (EU in slovenska) s področij zagotavljanje mikrobiološke in okoljske varnosti ter s področja biostimulansov in izboljševalcev tal.

 

Inovativne tehnike gojenja kmetijskih pridelkov in proizvodov (vrtnin in rib) v hidroponskih in akvaponskih sistemih. Seznanitev z značilnostmi obeh sistemov, opremo in najprimernejšimi tehnikami ter ukrepi za uspešno gojenje v urbanem okolju. Zgodovina recirkulacijskih tehnologij, opis in razdelitev sistemov; izbor in priprava objektov za hidroponsko gojenje; tehnike hidroponskega gojenja: (aeroponika, NFT, DWC (plavajoči sistemi); agregatni sistemi; tankoplastni sistemi).  Izbor in opis substratov za hidroponsko gojenje. Izbor in priprava hranilnih raztopin za posamezne skupine vrtnin  Zasnova in oskrba nasadov vrtnin gojenih na hidroponski način (gojenje sadik, presajanje, oskrba) Izbor tehnik gojenja izbranih vrtnin (listnata zelenjava, plodovke, zelišča). Ekonomičnost pridelave vrtnin pridelanih na hidroponski način (analize stroškov, kalkulacije). Osnovni principi akvaponike in delovanja recirkulacijskih akvakulturnih sistemov, kroženja snovi (dušikov krog), ki omogoča hkratno gojenje rastlin in rib, ter vloga mikrobov (biofilter) pri tem. Predstavitev vodnih živali (poudarek na ribah), ki jih lahko gojimo v akvakulturnih in akvaponičnih sistemih, vključno z osnovami fiziologije, anatomije, prehrane, razmnoževanja in učinkovite vzreje rib (osnove ribogojstva).  

 

Pregled izbranih primerov pridelave alternativnih virov hranil (žuželke, mikroalge, SCP, celično pridelano meso). Različni načini pridelave oz. gojenja alternativnih virov hranil v urbanem okolju. Metode za izboljšanje kakovosti in varnosti alternativnih virov hranil od pridelave do aplikacije v živilske izdelke. Pomen pridelave alternativnih virov hranil za prehransko varnost in krožno gospodarstvo.
Laboratorijske vaje bodo obsegale:
- Priprava bioreaktorja, nastavitev okoljskih parametrov za pridelavo mikroalge Arthrospira platensis in vzgojo ličink velikega mokarja (Tenebrio molitor) na različnih substratih.
- Ovrednotenje in spremljanje rasti biomase z merjenjem OD, žetev in predelava alg ter  karakterizacija (proteini, maščobe, vrednost pH, aw, hitri testi (histamin), mikrobiološka varnost (Petrifilmi)).
- Spremljanje rasti ličink velikega mokarja na različnih substratih  in karakterizacija (proteini, maščobe, pH, aw, Petrifilmi).
- Aplikacija spiruline in moke ličink velikega mokarja v živilski izdelek; na pripravljenih izdelkih (biskvit, kruh) ter proučevanje teksturne lastnosti proizvoda, senzorične kakovosti in osnovne kemijske sestave.

 

Predmet ŠV vključuje naslednje vsebine:
            Splošni teoretični del:
-    uvod in opredelitev predmeta (vsebina in organizacija)
-     pomen in vloga predmeta ŠV kot vrednota kakovosti življenja v času študija in med opravljanjem poklica.
-    Učinki športne aktivnosti na celovito telesno, duševno in socialno zdravje študentov.
-    Športna aktivnost kot preventivna, korektivna in promocijska dejavnost za ohranjanje zdravja.
-    Športni način življenja kot vodilo zdravega načina življenja.
Specialni teoretični del:
-    vezan je na izbrano športno panogo,
njene posebnosti, njen vpliv na človeka, tehnika, taktika in pravila, osnove telesne in tehnično taktične priprave.
Praktične vaje:
-    Študent izbira med ponujenimi
Športnimi panogami. Za vsako panogo se izvaja program učenja, izpopolnjevanja znanja in osnovnega treniranja.
-    Poleg izbrane športne panoge bo moral študent opraviti,  preizkus aerobnih sposobnosti (Cooperjev test) in testiranje (slofit študent).