Univerza v Ljubljani Fakulteta za socialno delo

Cilj predmeta je razumevanje vpliva travme na življenjski svet posameznika in posameznice ter učenje o oblikah podpore v procesu okrevanja. Poudarek je na razumevanju trans-generacijske travme, ki je značilnost manjšinskih družbenih vsebin. Teorije travme s poudarkom na psihoanalitičnem razumevanju travmatičnih izkušenj, post-travmatični stresni sindrom, koncept prenašanja travme iz generacije na generacijo, otroštvo in travmatični dogodki ter doživljanje travme v odraslosti, spolna specifičnost travme, manjšinske skupine in travma (etnične skupine, migranti in begunci, hendikepirani, ljudje v duševni stiski), travma kot posledica nasilja in spolnih zlorab, procesi okrevanja in podpore: metode socialnega dela.

Število prostih mest: 2.

Študentke in študentje se seznanijo s temeljnimi pojmi, kot so heteronormativnost, binarne spolne opozicije, družbena konstrukcija seksualnosti, spolne identitete in spolni izrazi. S številnimi gosti iz vrst gibanja LGBTQ razpravljajo o temah, kot je zgodovina gibanja LGBTQ in prizadevanje za pravice na različnih področjih življenja. Seznanijo se, na katerih področjih in na katerih ravneh se pojavlja diskriminacija (zakonski, institucionalni in psihološki vidiki), in zlasti, katere so možne poti in točke upora proti njej. Razumejo vpliv homofobije in transfobije na vsakdanje življenje in duševno zdravje in znajo uporabljati znanja socialnega dela v smeri krepitve moči LGBTQ posameznikov in skupnosti. Poudarki predmeta so na znanju in aktivizmu, ki ga razvijajo seksualne in spolne manjšine na eni strani in na znanju o družbenih in političnih procesih oblikovanja norm (zlasti heteronorma-tivnosti) in načinih njihovega prevpraševanja in preseganja iz perspektive socialnega dela.

Število prostih mest: 2.

Pojem socialne pravičnosti pri predmetu vežemo na pregledovanje zgodovine korupusa človekovih pravic, tradicije humanizma ter klasičnih avtorjev iz politologije, sociologije, pravne teorije in drugih družboslovnih disciplin in ved. Paralelno pregledujemo metode in prakse angažmaja za družbene spremembe skozi zgodovino tovrstnih aktivizmov, zagovorništev in dela s skupnostmi. Seznanimo se s tradicijo t.i. društev ""12 točk""; zgodovino akciijske antropologije; metodami zagovorništva v socialnem delu; metodologijo NVO pri doseganju zaporedoma osveščenosti o kakem družbenem problemu, spreminjanju odnosa do problema, in spreminjanju vedenja do problema. Posebej spregovorimo o tehnologijah in dinamiki skupinskega dela v akcijah za družbeno spremembo; o možnostih, ki jih ponujajo elektronska občila. Predmet vključuje seminarsko delo, pri katerem študentke in študentje samostojno predstavljajo problematike, ki jih obdelajo po skupinah. Izpite opravljamo po metodi odprte knjige.

Število prostih mest: 4.

Namen predmeta je oblikovati strokovno držo študentov, ki bo odražala spoštovanje otrok in otroštva (njihovega časa, odnosov z drugimi, osebnosti in kompetenc ter različnosti), ki temelji na post-moderni perspektivi na otroka. Pri predmetu spoznajo pomen in načine zagotavljanja glasu otrok v interakcijah z odraslimi v različnih kontekstih (v družini, šoli, organiziranih prostočasnih dejavnostih, institucijah in lokalni skupnosti), da bi znali spoštljivo komunicirati z otroki različnih starosti, sposobnosti in specifičnih osebnih okoliščin, spodbujati njihovo polno participacijo v socialnih dejavnostih (individualno ali skupinsko), jih slišati in tudi upoštevati njihove prispevke v procesih odločanja glede stvari, ki se tičejo otrokovega življenja. Spoznajo različne pristope v komunikaciji z otroki (verbalne in neverbalne, z uporabo umetniško-izraznih sredstev - igra, risba, gib). Spoznajo Konvencijo o otrokovih pravicah, njeno implementacijo v slovensko zakonodajo in v okviru seminarskih nalog raziskujejo, kako se uresničujejo otrokove pravice v praksi, v različnih institucionalnih okoljih, posebej za otroke iz ranljivih skupin. Seznanijo se z razvojno-psihološkimi značilnostmi otrok in specifičnimi stiskami ranljivih skupin otrok (v primerih zanemarjanja, zlorab, izkoriščanja, travmatičnih dogodkov ob ločitvah in izgubi staršev ali vojne). Naučijo se prepoznati različne dejavnike, ki v socialnih okoljih neposredno ali posredno vplivajo na otrokov razvoj, bodisi ga podpirajo, bodisi zavirajo. Spoznajo socialnodelovne pristope in metode podpore in pomoči otrokom v stiski, na mikro-, mezo- in makro-sistemski ravni (delovni odnos soustvarjanja rešitev, podpora družini pri vzgoji otrok, skupnostno socialno delo, antidiskriminatorno in medkulturno socialno delo, zagovorništvo). Predmet se izvaja v obliki predavanj (30 ur) in seminarjev (20 ur).

Število prostih mest: 2.

 

Antropologija v socialno delo vpeljuje teoretične koncepte in primerjalne analize globalnega razumevanja kulturnih razlik med etnijami, ljudstvi in človeškimi skupinami. Predmet obsega zgodovino antropologije in specializacij; vprašanja medsebojne povezanosti socialnih znanosti in pomen antropologije v socialnem delu. V predmetu bodo izpostavljeni socialni, ekonomski in simbolnimi vidiki kulturnega kot so: socialna in ekonomska organizacija gospodinjstev v medkulturni perspektivi; vprašanje mrež in simbolnih sistemov; razmerja med močjo, lastnino in spolom; vidiki globalnih neenakosti; etničnost in multikulturalizem; rasizem; življenjski dogodki; socialna mreža; kulturno zagovorništvo; darovanje in obredi prehoda; kontaminacije in rituali. Poseben del bo tvorila antropologija zdravja, ki se specializira predvsem na vprašanja družbenih konstrukcij zdravja, bolezni, norosti, bolečine, telesa, telesnih organov in njegovih komodifikacij, hendikepa in institucij zdravja in zdraviteljev/zdravnikov v različnih kulturnih kontekstih. Pomemben del je terensko raziskovanje, emičnost/etičnost, intervju, etične dileme; domorodska perspektiva; vprašanja angažiranosti antropologije.

Število prostih mest: 2.