Univerza v Ljubljani Naravoslovnotehniška fakulteta

 Predmet slušatelje seznanja z razvojem življenja na Zemlji od pojava prvih organizmov v predkambriju do pojava modernih ekosistemov v neogenu. V prvem delu kratko spoznamo dejavnike nežive in žive narave, ki vplivajo na razporeditev in prilagoditve živalskih in rastlinskih vrst, s poudarkom na morskih ekosistemih. Izpostavljamo posebnosti fosilnega zapisa in informacije, ki se v njem lahko ohranijo. V drugem sklopu spoznavamo razvoj paleoekosistemov na podlagi izbranih lokalitet z izjemno dobro ohranjenostjo fosilne združbe.

Pri predmetu študentje spoznajo: minerale, magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine, geološki čas, nastanek Vesolja in snovi, notranjo zgradbo Zemlje, tektoniko plošč, divergentne, konvergentne in transformne robove, mehanizme tektonik plošč, nastanek litosfere, nastanek in razvoj Zemljine atmosfere in hidrosfere, paleoklimatologijo ( planetarni oceanski in zračni tokovi, podnebni regulacijski mehanizmi in povratne zanke, podnebne razmere v Zemljini zgodovini), razvoj življenja na Zemlji (fosili in evolucija, izvor življenja, pomembni mejniki razvoja življenja v geološki zgodovini, masovna izumrtja), geološke naravne vire, geohazard in geološke strukture, osnovne geometrijske tehnike analize struktur, interpretacija geološke zgodovine ozemlja iz strukture ter osnovne meritve z geološkim kompasom.

Uvod (kaj je GIS, zgodovina, uporaba, njegove prednosti pred klasičnim pristopom...). Vrste podatkov (vektorski, rastrski) in njihova simbologija, podatkovne baze. Zajem podatkov, GNSS/GPS, digitalizacija. Umešanje kart in podatkov v prostor (georeferenciranje), osnove daljinskega zaznavanja. Geografske projekcije, glavni koordinatni sistemi v svetu in pri nas, elipsoidi), topografske karte, transformacije koordinat med koordinatnimi sistemi.  Analize (atributne in prostorske poizvedbe). Izdelava splošnih (geoloških) kart z GIS-om (prenos terenskih podatkov na računalnik – opisnih in grafičnih, izdelava legende, priprava karte za izris). Uporaba prostorskih podatkov na mobilnih napravah, izdelava lastnih tematskih kart (geografske podlage, geološke karte, spletni servisi WMS, WFS...). Osnove rastrskih in 3D-analiz.

Pri predmetu se študentje spoznajo z  osnovnimi koncepti okoljske geologije, ki jim omogočijo, da znajo geološko znanje interdisciplinarno povezovati  z drugimi področji okoljskih ved. Seznanijo se z geološko pogojenimi  in ostaliminaravnimi nesrečami, spoznajo vpliv pridobivanja  kovinskih, nekovinskih in energetskih naravnih virov na obremenitve in onesnaženje okolja ter možnosti remediacije in uporabe alternativnih virov. Kritično ovrednotimo globalne klimatske spremembe z vidika geološke zgodovine Zemlje. Sklop predavanj je namenjen okoljski mineralogiji.

Struktura, oblikovanje in razvoj visoko zmogljivih vlaken; metode in načini oblikovanja visoko zmogljivih, ogljikovih, keramičnih in nanovlaken; vlakna visoko zahtevnih tehnologij; vlakna posebnih čutnih lastnosti; lastnosti visoko zmogljivih vlaken in njihova uporaba.

 

Študent nadgrajuje znanje reševanja oblikovalskih problemov s področij trajnostnega oblikovanja. Pri svojih projektih upošteva vse vidike trajnostnega oblikovanja, poudarek je na socialnem vidiku trajnostnega oblikovanja.

 

Zgodovina in prihodnost usnja in krzna; trgovina z usnjem in krznom; viri kož za izdelavo usnja in krzna; vrste in značilnosti naravnega in umetnega usnja, vrste in značilnosti naravnega in umetnega krzna; uporabne lastnosti usnja; uporabne lastnosti krzna; označevanje usnja in krzna ter zakonske omejitve; vzdrževanje in nega usnja ter krzna.

 

Študent nadgrajuje osnovno poznavanje in pridobi poglobljeno teoretično znanje s področja trajnostnega oblikovanja. Poglobljeno razumevanje trajnostnih oblikovalskih modelov, ki temeljijo na kombinaciji ekoloških in etičnih načel, s poudarkom na inovativnih oblikovalskih metodah, ki temeljijo na socialnem vidiku trajnosti.

Vsebina predmeta: izvor in pomen oblačenja; funkcije oblačil; psihologija in sociologija mode; umetnost-oblikovanje-znanost-tehnologija; življenjski slog različnih tržnih segmentov populacije; vpliv podobe lepotnega ideala na modo in telo; pomen modne skice, modne ilustracije in tehnične modne skice; analiza odnosa med oblačilom in telesom v procesu vizualnega preoblikovanja telesa; oblikovanje modnih smernic.

 

Predmet vsebuje naslednje vsebine: klasifikacija tekstilij in trga, tehnična vlakna in preje, tehnične tkane, pletene in netkane strukture, končna obdelava tehničnih tekstilij, premazovanje, tehničnih tekstilij, s tekstilijami ojačeni kompoziti, strukturni kompoziti-laminati, lastnosti plastenih tekstilij.

 

Študent se sreča z razdelitvijo materialov glede na splošne značilnosti in izgled, njihovo notranjo zgradbo, transportne pojave v materialih, mehanske lastnosti, posebne lastnosti kot so piezo pojav, oblikovni spomin, elektro- in magnetokaloričnost, fero-, feri- in antiferomagnetizem. Spozna povezavo med strukturo materialov in njihovimi lastnostmi na splošno. Študent pridobi pregled nad postopki za doseganje določenih ciljanih lastnosti materialov na strukturnem nivoju ter vplivi nekaterih dejavnikov na te lastnosti.

Postopki kemijske in mehanske apreture; namen in učinek apreture; opis apreturnih sredstev; princip obdelave; pregled strojne opreme; vpliv dejavnikov; apretura v oblikovanju; ekološka sprejemljivost sredstev in postopkov.

 

Študent spozna celoten delokrog 3D tehnologij. Pridobi pregled nad različnimi postopki 3D zajema (skeniranje, fotogrametrija) specifičnih površinskih značilnosti objektov (topologija, tekstura, barva) in spozna tehnologije 3D tiska. Seznani se s postopkom priprave modela za 3D tisk glede na izbrano tehnologijo tiska od optimizacije mreže modela; preverjanja statistike (površine in volumna), preverjanja napak (polno, preseki, degeneracija, izkrivljene površine, debelina, ostrina, previsi), do čiščenja modela in izvoza v različne datotečne formate za tisk.

 

Fizikalno-kemijska obravnava funkcionalnosti trdnih površin; klasifikacija postopkov površinske modifikacije vlaknotvornih polimerov, fizikalne metode; kemijske metode; pomen modifikacij za posamezna vlakna; pregled analitskih metod za določitev lastnosti modificiranih površin vlaken.