Univerza v Ljubljani Pravna fakulteta

Pravo varstva okolja je pravno področje, ki se ukvarja s pravno ureditvijo posegov v okolje. V okviru predmeta so predstavljena etična izhodišča sodobnega prava varstva okolja (prava trajnostnega razvoja), njegovi ustavno-pravni temelj in njegovi poglavitni pravni instrumenti (instituti).

 

Pravo migracij in azila je izbirni predmet, ki ga na fakulteti ponujamo šele od 2017/2018, kar nam je omogočil evropski projekt - modul Jeana Monneta. Ukvarja se z aktualno tematiko prehajanja državnih mej in prebivanja v tujini. Obravnane so tako migracije, ki jih včasih označimo kot »prostovoljne« (npr. prebivanje v Sloveniji oz. državi Evropske unije zaradi dela, študija…), poseben poudarek pa je na t.i. »prisilnih« migracijah, ko se človek za odhod v tujino odloči zaradi preganjanja ali druge nevarnosti, ki mu grozi v lastni državi. Pristop temelji na zavedanju, da so na tem področju upoštevni različni pravni viri (mednarodno pravo (človekovih pravic), pravo Evropske unije, nacionalno ustavno pravo, nacionalna zakonodaja). Obravnavamo definicijo begunca po konvenciji iz leta 1951, azilno pravo Evropske unije, relevantne določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah in Ustave Republike Slovenije kot tudi temeljna domača pravna vira: Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) ter Zakon o tujcih (ZTuj-2). Cilj predmeta je, da študentu zagotovi osnovna znanja za razumevanje pravnih problemov na tem področju, za kritično vrednotenje predlogov za reforme in tudi sodelovanje v javni diskusiji, ki je v zadnjih letih zelo intenzivna.

 

Ekonomska analiza prava (Law&Economics, Economic Analysis of Law) analizira vzpostavljanje, strukturo, proces ter ekonomske posledice prava in pravnih institucij. Z drugimi besedami, ekonomska analiza preučuje vzpodbude pravnih pravil in pravnih institucij in njihove posledice na blagostanje družbe kot celote.  V okviru predmeta z uporabo ekonomskih orodij analiziramo stvarno, pogodbeno in korporacijsko pravo ter pravo neposlovne odškodninske odgovornosti.

 

Diplomatsko in konzularno pravo je je sistem pravnih pravil in načel mednarodnega običajnega in pogodbenega prava, ki ureja diplomatske in konzularne odnose med državami, odnose med državami in mednarodnimi organizacijami ter odnose med mednarodnimi organizacijami samimi, pravni položaj (pravice in dolžnosti) državnih predstavništev in predstavnikov v tujini (in mednarodnih funkcionarjev) in zagotavlja njihov mednarodnopravni status, njihove naloge ter privilegije in imunitete. V okviru predmeta se seznanimo s temeljnimi pravili in načeli ter relevantno judikaturo in prakso. Obravnavamo tudi pravno urejanje ekonomske diplomacije.

 

Predmet Tuja pravna terminologija - francoščina je namenjen spoznavanju osnov francoskega pravnega in pravosodnega sistema ter usvajanju francoskega pravnega izrazja tako na področju nacionalnega prava, kot tudi prava Evropske unije in mednarodnega prava. Obravnavane so osnove ustavnega, civilnega, kazenskega in upravnega prava, institucij EU in prava Sveta Evrope. Poudarek je na aktualnih pravnih vprašanjih v Franciji in Evropski uniji.

 

Teorije o intelektualni lastnini, viri prava intelektualne lastnine (mednarodne konvencije, pozitivno pravo RS), organizacije na področju intelektualne lastnine, ekonomska utemeljnost intelektualne lastnine, patentno pravo (pravice iz izuma, vrste patentov), druge inovacije (tehnična izboljšava, znanstveno odkritje), distinktivni znaki (model, blagovne in storitvene znamke), intelektualna lastnina in software, avtorsko pravo, varstvo pravic intelektualne lastnine.

 

Predmet na podlagi široke palete raznolikih izbranih tem (npr. ženske kot storilke in žrtve kaznivih dejanj v preteklosit, zgodovinski pregled šeriatskega kazensega prava, vprašanje svobodne volje v preteklosti, kazensko pravo v likovni umetnosti, politični kazenski procesi na Slovenskem po drugi svetovni vojni) predstavi značilnosti razvoja kazenskega prava in njegovih posameznih institutov v svetu, ter posebej v Evropi in na današnjem slovenskem ozemlju. Študenti soustvarjajo znanje; na podlagi predstavitev seminarskih nalog in produktivnih debat skušamo kritično ovrednotiti ustaljene poglede in širiti obzorje z novimi spoznanji. Zaradi specifike in razsežnosti kazenskega prava je predmet primeren za velik del študentov družboslovja in humanistike.

 

Študentje se uvodoma seznanijo s poslovno logiko nakupov in prodaj gospodarskih družb in z osnovnimi formalnimi koraki pri izvedbi transakcije. Sledi obravnava tistih posebnosti, ki se pojavijo kadar je država lastnik ali prodajalec gospodarske družbe. Za javne delniške družbe, ki kotirajo na trgu kapitala, veljajo pri prevzemih še dodatna pravila, ki so  obravnavana v nadaljevanju. Posebna pozornost je posvečena finančnim  ukrepom in pravilom pri reševanju podjetij in bank v težavah.

 

Primerjalno ustavno pravo je izbirni predmet, v okviru katerega analiziramo in primerjamo različne pristope k urejanju temeljnih družbenih vprašanj v različnih državah, pri čemer gre zlasti za različne pristope k oblikovanju družbene ureditve, kot tudi za različen odnos med posameznikom in skupnostjo, ki se kaže v pravu ustavnih/človekovih pravic in svoboščin. Glede na to, da je to predmet na magistrskem študiju, je le manjši (uvodni) del predmeta zastavljen pregledno in faktografsko. Pomembnejši je problemski pristop, ko obravnavamo literaturo, v kateri se primerja različne rešitve v zvezi s federalizmom, vlogo ustavnih sodišč, politično ureditvijo postkonfliktnih družb in podobno. Praviloma manjše število študentov, vpisanih na predmet, omogoča diskusijski in kritični pristop.

 

Lokalna samouprava je izbirni predmet, v okviru katerega se študenti prava in drugi zainteresirani študenti seznanijo s pomenom, pravnimi koncepti in modeli organiziranja v lokalni skupnosti kot vse pomembnejšim elementom demokratičnega delovanja družbe. Študenti obravnavajo primerjalne ureditve, ustavne podlage in druge predpise, vključno z akti Evropske unije in Sveta Evrope, v pozitivno-pravnem smislu in v luči teoretsko-razvojnih vidikov. Predmet je razdeljen v tri med seboj povezane vsebinske sklope: ustavna in druga temeljna znanja o lokalni samoupravi, demokracija v lokalnem okolju ter upravljanje lokalne skupnosti. Cilj predmeta je študentom razviti sposobnost razumevanja lokalne samouprave in njene vpetosti v ustavni in siceršnji pravni sistem in okrepiti sposobnost delovanja v lokalnem okolju, še zlasti v luči aktualnih strokovnih in političnih procesov regionalizacije v Republiki Sloveniji.

 

Kriminologija je veda o odklonskih družbenih pojavih. V okviru predmeta so predstavljene temeljne teorije o vzrokih deviantnih pojavov, podrobneje pa so analizirane značilnosti kriminalitete (razlogi za inkriminiranje kaznivih dejanj, značilnosti storilcev posamičnih skupin kaznivih dejanj), različni pristopi k njenemu preprečevanju in odzivanju nanjo (učinek kaznovanja, kaznovalna politika, problem zaporne kazni, alternativne sankcije).

Kazenski zakonik predpisuje kazenske sankcije, sodišča jih izrekajo, naposled pa je treba izrečene kazenske sankcije tudi izvršiti – s to fazo kaznovalnega procesa se ukvarja Izvršilno kazensko pravo. Izvršitev kazenske sankcije, zlasti zaporne kazni, odpira številna načelna vprašanja: katere cilje se s kaznovanjem zasleduje (namen kaznovanja) in ali je kaznovanje posameznika, da bi se doseglo različne družbene ali metafizične cilje, sprejemljivo (legitimnost kaznovanja). V drugem delu se predmet ukvarja s položajem in pravicami osebe na prestajanju zaporne kazni. Katere omejitve pravic in svoboščin so med prestajanjem zaporne kazni pravno sprejemljive in katera pravna sredstva za varstvo pravic in svoboščin so posamezniku na voljo? V sklepnem delu se predmet ukvarja z alternativami zaporni kazni.

 

Predmet Ekonomija je dvo semestrski študij, ki pokriva tako mikroekonomiko kot makroekonomiko. Mikroekonomika preko osnovnih konceptov obravnava produkcijo, menjavo in delitev.  Makroekonomski del pa poleg osnov ekonomike blaginje pokriva gospodarsko rast in njene determinante ter mehanizme in sprememljivke fiskalne in monetarne politike.