Alenka Golob »Risbe in akvareli«
Datum dogodka: do
Lokacija dogodka: Galerija EF, Kardeljeva ploščad 17, 1000 Ljubljana
V Galeriji Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani bo septembra 2026 na ogled razstava Alenke Golob z naslovom Risbe in akvareli. Razstava prinaša izbor krajinskih, mestnih in arhitekturnih motivov, v katerih se spontana risarska poteza prepleta z nežnimi akvarelnimi barvami ter razkriva avtoričin oseben pogled na prostor in naravo.
O avtorici
Alenka Golob je rojena 1946 v Ljubljani. Po klasični gimnaziji je študirala arhitekturo na FAGG v Ljubljani in diplomirala 1971 pri prof. Ravnikarju, med tem pa obiskovala enoletni tečaj risanja pri prof. Zoranu Didku. Leta 1974 pa je kot francoska štipendistka študirala arhitekturo in urbanizem v Parizu.
Projektirala je javne in stanovanjske objekte ter prenove kulturne dediščine, med drugim rojstno hišo slikarjev Šubic v Poljanah. Svoje risbe in akvarele razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah (Pilonova galerija, Ajdovščina 2011, Galerija Dessa, Ljubljana 2012, Finžgarjeva galerija, Ljubljana 2022).
O razstavi
»Motiv krajine, ki se mu posveča Golobova, je narava: gorska, gozdna, morska (marina) ali pa so to mestne panorame ali vedute njegovih ulic in trgov v različnih letnih časih. Geneza tovrstnih motivov gre od ploskovitosti Piera della Francesca, preko renesančnih perspektiv do baročnih slikarjev (Poussin, Lorrain), ko krajina iz vloge ozadja postane samostojen motiv. Za nekatere mojstre (Vermeer, El Greco, Canaletto, Bellotto) podobe mest niso le panorame, temveč pravi portreti z globoko emocionalno noto, podobe časa in čustev njenih avtorjev. Takšni so tudi Turnerjevi krajinski motivi (Loira, Benetke), nekateri slikarji pa v določenem motivu odkrijejo podobo svoje duše in ga slikajo vse življenje, Monet reko, Cezanne goro Saint Victoire itd.
Krajine, panorame in vedute so od nekdaj privlačile tudi arhitekte, s katerimi so beležili popotne vtise ali načrtovane arhitekture. Grand tour po krajih klasične arhitekture je bil navdih številnim risbam in akvarelom, vse od Schinkla, Semperja, Labrousta, Hoffmana in Plečnika, do modernistov Le Corbusiera, Kahna in drugih. Na slovenskem osrednje mesto pripada trepetavi črti Plečnikove risbe, kar sta na svoj način nadaljevala prof. Mušič in Ravnikar ter njuni učenci. Mednje spada tudi Golobova, s posrečeno sintezo arhitekturne risbe in barvnih vibracij akvarela. Njene črtne in akvarelne skice nastajajo hitro, spontano in neposredno ter z nekaj potezami pridobijo svojo izrazno moč. So prvi zapis določenega motiva in najbolj oseben izraz risarkinih občutij skozi likovno govorico.
Vendar: zakaj v današnjem digitaliziranem svetu sploh še risati? Odgovor je preprost: risba odseva naša občutja, govori o nas in našem videnju sveta. Skratka, govori o naši človeškosti.«
– Marko Cotič