Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Cikel prinaša deset razstav, ki skozi leto 2026 izpostavljajo nagrajene projekte študentk in študentov UL ALUO, nastale v študijskem letu 2024/25. Program odpira vpogled v aktualno produkcijo mlade generacije umetnic_kov, oblikovalk_cev in raziskovalk_cev, hkrati pa njihovo delo umešča v mestni prostor – neposredno pred mimoidoče.

Kristina Filipović, Rene Ketiš, Petja Muck, Marko Petrović, Miha Rauch, Pia Sovinc, Jernej Strmšek, Iva Suhadolnik Gregorin, Ana Rogač

Nagrada ALUO 2024/2025 za izvedbo javnega interdisciplinarnega projekta Ponjava s5

Magistrski študijski program druge stopnje Oblikovanje vizualnih komunikacij, smeri Fotografija in Grafično oblikovanje
Mentorji: izr. prof. Peter Koštrun, doc. Emina Djukić, izr. prof. Peter Rauch

Peta izvedba razstavnega projekta Ponjava je potekala v kontekstu prostora – tako tistega, v katerem živimo, kot tistega, v katerem bi radi živeli. Sodelujoči študentke in študenti so se izkazali kot organizacijska, produkcijska in podporna struktura, ki išče povezave ne le med smermi in oddelki Akademije, ampak skuša premakniti tudi meje medija, s katerim vstopa v javni prostor. V nekdanji trgovini na Miklošičevi 34 so premišljeno ustvarili prostor, ki je kritično obravnaval tako rabo prostora kot tudi vsebino, ki mu pripada.

Vizualne identitete, opreme prostora in promocijskega gradiva niso mislili le kot arhivski ali avtorski prispevek, temveč kot sestavni del celotnega projekta, ki se konceptualno pripenja tudi na razstavni prostor. Poleg tega je realizacija kompleksnega procesa ustvarjanja javne predstavitve študentskih del z vseh študijskih smeri UL ALUO sodelujoče prisilila, da so iskali podporo tudi izven ustaljenih struktur delovanja. In po vsem tem je Ponjava S5 požela veliko zaslužene medijske in druge javne podpore.

Ana Janež 

Nagrada ALUO 2024/2025 za magistrsko delo Fiksacija trajanja, fluidnost pomena in strategije dvoumnosti / Si upaš verjeti v nekaj tako negotovega?

Magistrski študijski program druge stopnje Slikarstvo, smer Slikarstvo
Mentorja: prof. dr. Uršula Berlot Pompe, prof. Žiga Kariž

Serija slikarskih del izhaja iz raziskovanja podobe kot prostora, v katerem se prepletajo arhiv, spomin in proces transformacije. Avtorica za izhodišče uporablja lastne fotografije, skenirane objekte ali najdene fragmente, ki jih digitalno razstavi, preoblikuje in nato na slikarskem platnu ponovno sestavlja. Novonastale podobe tako postanejo hibrid med resničnim in izmišljenim. S tem želi vzpostaviti negotovost pomena, ki ni zgolj posledica zabrisanih referenc, temveč je vgrajena v sam proces vizualne dekonstrukcije, kjer podoba nikoli ne ostane vezana na enoten interpretativni okvir.

V času, ko digitalni arhivi in algoritmi oblikujejo naše razumevanje preteklosti in sedanjosti, postane vprašanje negotovosti še posebej izrazito. In tudi dela Ane Janež so vzpostavljena kot nezanesljive strukture, skozi katere prevaja, kako se spomin prekriva, spreminja in reinterpretira. V novih konfiguracijah podobe pridobijo avtonomijo in prestopijo v drugačen kontekst. Ne gre za stabilne reprezentacije, temveč za ustvarjanje slikovnih prostorov, ki ostajajo odprti in fluidni, tako v svoji formalni zasnovi kot v pomenskem obsegu.