Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

 Arhitektura, notranja oprema, svetloba, pogledi in zvoki postanejo material, s katerim avtorice razstave vzpostavljajo nove odnose med prostorom in obiskovalcem. Osrednji princip razstave je podvojitev, ki se pojavlja kot zrcaljenje, multiplikacija in odmev. S ponavljanjem obstoječega spreminja njegove odnose ter briše mejo med izvirnikom in njegovo novo različico. Zunanjost prodira v notranjost galerije skozi zvok in perforirano folijo, medtem ko galerija sama začne učinkovati kot njena podoba navzven. Prepoznavni elementi tako ostajajo prisotni, vendar izgubijo svojo samoumevno funkcijo in postanejo del nove prostorske logike.

Strop je znižan in prostor zatemnjen; namesto da bi nosil svetila, postane površina, ki prostor zapira in stiska. Stebri posnemajo arhitekturne elemente zunanjosti Banke Slovenije, vendar ne opravljajo svoje običajne podporne funkcije. Njihova nosilnost je tako kot nosilnost Atlasov zgolj videz nosilnosti. Namesto da bi rasli iz tal, se zdijo obešeni s stropa in ga vlečejo navzdol. Tla in strop povezujejo na način, ki prostor omejuje. Tudi reliefna risba na stropu ponavlja kompozicijsko strukturo obstoječih luči: prevzema njihove linije in mesta presečišč ter s tem vzpostavlja novo podobnost z obstoječim.

Podobno se spremeni svetloba. Naravno svetlobo in običajno galerijsko osvetlitev nadomesti svetloba projektorja, ki ni več zgolj tehnično sredstvo. Gibanje svetlobe usmerja pogled po prostoru, hkrati pa lahko obiskovalca nepričakovano postavi pred projekcijo, kjer njegova silhueta postane del podobe. Projekcija tako deluje kot snop žarometa: razkriva, izpostavlja in za trenutek prekine anonimnost opazovalca.

Zvok se pojavlja kot odmev brez jasnega izvora. Predvajano se prepleta z zvoki okolice – prometom, pogovori mimoidočih, zapiranjem vrat in koraki. Meja med zvokom galerije in zvokom mesta se zato ne vzpostavi več jasno.

Dela tako vzpostavljajo negotov položaj gledalca. Ta v galerijo vstopi kot opazovalec, vendar njegova vloga ni stabilna: prostor ga hkrati vabi in zavrača, zakriva in izpostavlja. Tema mu omogoča anonimnost, svetloba pa ga lahko nenadoma spremeni v objekt pogleda.

Podvojitev je način vzpostavljanja novih razmerij. S posnemanjem obstoječega nastaja okolje, ki je od njega neločljivo, vendar mu ni več povsem podobno. Galerija se ne spremeni v nekaj povsem drugega, temveč začne delovati kot lastna popačena podoba. Prostor, v katerem se obstoječe strukture vračajo kot njihovi odmevi.

Mentor: izr. prof. dr. Tomo Stanič
Kuratorka MGBS: Ema Kobal
Produkcija: Univerza v Ljubljani