Bodo razlike v plačah po spolu ostale tudi v naprednih družbah?
fauxels/Pexels
Datum objave:
V študiji, ki jo je vodila Univerza v Kaliforniji, z Univerze v Ljubljani pa je sodelovala Fakulteta za družbene vede, so ugotovili, da so plačne prakse in ovire pri napredovanju krive za to, da ženske v 15 analiziranih državah zaslužijo manj kot moški. Ugotovitve kažejo, kako bi nove politike lahko rešile analizirane težave.
Kljub napredku na področju enakosti spolov ženske tudi v naprednih družbah še vedno zaslužijo manj kot moški. Analiza v 15 državah je pokazala, da so razlogi za to strukturni (na delovnih mestih) in povezani z osebnimi odločitvami moških in žensk, ki izbirajo različno plačana dela. Ugotovitve, objavljene v znanstveni reviji Nature Human Behaviour, podpirajo potrebo po ukrepih za odpravo razlik in se osredotočajo na enako plačilo za enako delo ter odpravo ovir glede spola pri zaposlovanju in napredovanju.
Po upoštevanju razlik v starosti, izobrazbi in polnem ali krajšem delovnem času so raziskovalci in raziskovalke odkrili, da je razlika med spoloma v zaslužku med osebami, starimi med 30 in 55 let, znašala od 10 odstotkov na Madžarskem do 41 odstotkov v Južni Koreji. V Sloveniji je (bila*) razlika 19 odstotkov.
Razlike v plačah med spoloma so se v Sloveniji v desetih letih povečale, pri čemer so k povečanju prispevali ne le procesi razvrščanja, temveč tudi povečanje razlik med spoloma znotraj istih delovnih mest. To pomeni, da ne gre samo za razlike med različnimi delodajalci, ampak za razlike pri istem delodajalcu za ista delovna mesta. Raziskovalki za Slovenijo sta bili prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela (UL FDV) in doktorska študentka programa Humanistika in družboslovje Univerze v Ljubljani mag. Andreja Poje.
Na Centru za proučevanje organizacij in človeških virov (UL FDV) so v decembru 2022 začeli projekt STEP. Njegov glavni namen je povečanje transparentnosti plačil in zmanjšanje plačnih razlik med spoloma v Sloveniji. V okviru projekta bodo analizirali ovire in priložnosti za sistemske spremembe, ki bi pripomogle k povečanju transparentnosti na področju plač, pregledali prakse držav EU, ki na tem področju prednjačijo, ter pripravili predlog in akcijski načrt za implementacijo Direktive o transparentnosti plačil v Sloveniji.
Več o rezultatih raziskave (Within-job gender pay inequality in 15 countries) na povezavi.
* Podatki so zajeti za obdobje 10 let, za Slovenijo od leta 2005 do leta 2015.
-----------------------------------------------------------------------
Pojasnila:
Nature Human Behaviour
V znanstveni reviji Nature Human Behaviour so objavljene izjemno pomembne raziskave o vseh vidikih vedenja posameznika ali skupine ljudi, ki zajemajo širok spekter družbenih, bioloških, zdravstvenih in fizikalnih ved. Objavljeni znanstveni prispevki služijo kot temeljni doprinos k reševanju najbolj perečih družbenih izzivov.
Center za proučevanje organizacij in človeških virov UL FDV
Na Centru preučujemo delo, ljudi in organizacije. Naš večdisciplinaren tim zanima, kako v sodobni spreminjajoči se ekonomiji in družbi delujejo trgi delovne sile, sistemi zaposlovanja, izobraževanja, industrijskih odnosov in socialnega partnerstva, gospodarske, neprofitne in druge organizacije. Sodelujemo z odličnimi raziskovalci in raziskovalkami iz Slovenije in sveta. Kritični smo pri spoznavanju sprememb, vezanih na sodobne trende digitalizacije in globalizacije. Proučujemo ekonomske neenakosti in spojenost dela in ekonomije.
Agenda za trajnostni razvoj
Leta 2015 je 193 držav sprejelo Agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je zgodovinsko najbolj ambiciozen globalni načrt za odpravljanje revščine, neenakosti ter omejitev podnebnih sprememb. V Agendi 2030 je 17 ciljev trajnostnega razvoja in 169 podciljev, ki vsebinsko nadgrajujejo predhodne milenijske cilje. Prav tako pa so za razliko od milenijskih ciljev, cilji trajnostnega razvoja univerzalni, za njihovo uresničitev pa so odgovorne vse države.