Posvet z delavnico na temo mikrodokazil

Fakulteta za družbene vede je 5. aprila gostila posvet Univerze v Ljubljani o mikrodokazilih. Mikrodokazila so potrdila o pridobljenih znanjih v krajših, prožnejših in dostopnejših učnih izkušnjah, kot so usposabljanja, seminarji ali tečaji. Mikrodokazila nudijo dodatno priložnost za izobraževanje in opolnomočenje družbe za reševanje ključnih ekonomskih, družbenih in okolijskih izzivov.

Na posvetu smo gostili mednarodno strokovnjakinjo z University Collage of Cork, Lyndsey El Amoud, ki je predstavila, kako so na Irskem med prvimi uvedli mikrodokazila v visokošolski sistem. Prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat je v uvodnem nagovoru izpostavila pomen mikrodokazil za krepitev dialoga izobraževalnih ustanov s širšo javnostjo. Univerza v Ljubljani že pripravlja majhne učne enote, ki jih bo ponudila različnim družbenim skupinam: študentom, alumnom, tistim, ki se želijo do-izobrazizi v sklopu vseživljenjskega učenja, podjetjem, civilni družbi ter ostalim posameznikom, ki želijo ali potrebujejo dodatna izobraževanja. Izpostavila je, da so mikrodokazila izjemno pomembna tudi za širši premislek o vlogi Univerze v družbi ter o njenem poslanstvu in viziji.

Strokovnjakinja Lyndsey El Amoud poudarja, da je pri mikrodokazilih nujno uporabiti holistični pristop, saj gre za vseživljenjsko izobraževanje, ki odgovarja osebnim, družbenim in ekonomskim potrebam.  Izpostavila je, da živimo v svetu neprestanih tehnoloških inovacij, podnebne krize, ekonomske krize, vojn ter ostalih globalnih problemov, ki jih lahko učinkovito rešujemo le z vedno novimi znanji in širšim mednarodnim sodelovanjem. Prednosti mikrodokazil so predvsem cenovna dostopnost, hitrost procesa izobraževanja, prilagodljivost kurikuluma različnim družbenim skupinam in njihovim potrebam, odprtost za sodelovanje z zunanjimi institucijami, nadgradnja ali učenje veščin in znanj, hitrejše prezaposlovanje delovne sile ter lažje prilagajanje novim izzivom in spremembam nenehno spreminjajočega se sveta. Kot poudarja, je nujno, da se univerza odpre širši javnosti in omogoči dostop do izobraževanja tudi marginaliziranim skupinam ter starejšim, ki se zaradi različnih okoliščin težje vključijo v tradicionalne oblike izobraževanj. Pri oblikovanju in izvajanju mikrodokazil se je ključno odzivati na aktualne izzive na več področjih ter prepoznati potrebe ciljne publike, na podlagi katerih se nato oblikuje raznolike in fleksibilne pristope za podajanje novih znanj.

Duša Marjetič, vodja sektorja za visoko šolstvo na MVŠZI, je povedala, da je interes za mikrodokazila velik, ter pohvalila hitrost njihovega razvijanja in uvajanja na Univerzah in njihovih članicah. Kot njihovo ključno prednost je izpostavila hitrejši prenos visokošolskih znanj v prakso ter poudarila, da bodo omogočala hitrejše prekvalifikacije ali dokvalifikacije zaposlenih za potrebe trga dela ali družbe nasploh. Na ministrstvu sodelujejo z Nacionalno agencijo Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) pri oukvirjanju mikrodokazil v sistem visokošolske kakovosti v Sloveniji. Mikrodokazila bodo tako umeščena v sistem kakovosti in tudi mednarodno primerljiva, predstavljala pa bodo most za povezovanje s trgom dela, možnost hitrejše odzivnosti potrebam trga in prezaposlovanja ter tudi razbremenitve tradicionalnega izobraževanja.

Posvet se je zaključil z delavnico, na kateri so udeleženci diskutirali priložnosti in tveganja uvedbe mikrodokazil ter v naslednjem delu oblikovali svoje lastne ideje za mikrodokazila.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.