Biotehniška fakulteta skupaj s partnerji sprošča potenciale evropskih podeželskih območij za prehod v krožno biogospodarstvo

Tak pristop je z lokalnim zapiranjem snovnih in energetskih zank smiseln tudi z vidika okoljske trajnosti in energetske suverenosti. Prehod v krožno biogospodarstvo učinkovito naslavlja aktualne izzive za ljudi na podeželju, kot so tveganje revščine, omejen dostop do osnovnih storitev in infrastrukture ter nižja raven izobrazbe v primerjavi z drugimi območji v EU, pa tudi slabši gmotni položaj. V projektu sodeluje 19 partnerjev iz 14 različnih držav, iz Slovenije raziskovalci Biotehniške fakultete, poleg prof. dr. Luke Juvančiča še prof. dr. Primož Oven, s Katedre za kemijo lesa in drugih lignoceluloznih materialov Oddelka za lesarstvo, doc. dr. Gasan Ilja Osojnik Črnivec, s Katedre za biokemijo in kemijo živil Oddelka za živilstvo in doc. dr. Sabina Berne s Katedre za genetiko, biotehnologijo, statistiko in žlahtnjenje rastlin Oddelka za agronomijo ter kot primer dobre prakse podjetje Algen d.o.o, ki razvija tehnološke rešitve za čiščenje odpadnih voda, recikliranja hranil in pridobivanja surovin za izdelke z visoko dodano vrednostjo, kot so biostimulanti, biopesticidi in živalska krma.

Gospodarstvo EU je v veliki meri še vedno odvisno od tradicionalnih linearnih proizvodnih sistemov ter neobnovljivih virov in materialov. Kljub številnim poskusom, da bi zmanjšali to odvisnost so države EU samo v letu 2018, na primer, proizvedle 61,8 milijona ton plastike. To je še en motiv več za prehod v nove, zelene tehnologije, katerih osnovo sestavljajo surovine biološkega izvora (kmetijski pridelki, les, vodni organizmi). Prof. dr. Luka Juvančič je opozoril: »Uporabna vrednost in potencial dodajanja vrednosti surovin biološkega izvora presega tradicionalne verige vrednosti, kot so proizvodnja živil in predelava lesa. Sodobni tehnološki postopki (različne oblike biorafinacije) in boljša organizacija poslovnih procesov (kaskadna raba surovin) omogočajo proizvodnjo proizvodov in materialov, ki so do nedavnega temeljili izključno na fosilnih surovinah.« Hkrati se s tem zapira snovno-energetske zanke ter širijo dohodkovne in zaposlitvene možnosti - in to v prvi vrsti na podeželju, ki s proizvodnjo primarnih panog (kmetijstvo, gozdarstvo) zagotavlja surovinsko osnovo za predelovalno industrijo. Pa vendar hkrati zaradi demografskih, gospodarskih in infrastrukturnih izzivov niso zmožne izkoristiti potencialov dodajanja vrednosti, ki jih prinašajo nove tehnologije.

Projekt BioRural bo z organizacijo delavnic, praktičnega usposabljanja in mreženja širil vire znanja na širok krog deležnikov na podeželju. V okviru projekta bo vsakemu od njih zagotovljena prilagojena in neodvisna podpora, od svetovanja do mentoriranja. Raziskovalci Biotehniške fakultete v projektu vodijo tretji delovni sklop Izmenjava znanja in krepitev zmogljivosti na področju razvoja biogospodarstva na podeželju. Specifične naloge v okviru sklopa so (1) Spletna izmenjava znanja o biogospodarstvu, (2) Ustvarjanje interaktivnih inovacij z več akterji na nacionalni ravni, (3) Spodbujanje čezmejnega sodelovanja z dvodnevnimi regionalnimi delavnicami ali zagonskimi tabori in (4) Smernice za prihodnje raziskave in politiko na področju biogospodarstva. Prof. dr. Luka Juvančič je pojasnil: »Poleg širitve obzorij o možnostih, ki segajo onkraj »običajnih« panog, vezanih na kmetijstvo, gozdarstvo in z njima neposredno povezanimi predelovalnimi dejavnostmi, bo to tudi privedlo do razvoja in krepitve trajnostnih poslovnih modelov, ki bodo lahko pospešili razvoj tržnih izdelkov in storitev ter izboljšali prodor bioosnovanih rešitev na evropski trg.«

Projekt BioRural koordinira skupina strokovnjakov grškega Centra za raziskave in tehnologijo (CERTH). Dr. Thanos Balafoutis, koordinator projekta, je pojasnil: »Naše poslanstvo je pomagati ljudem razmišljati lokalno in delovati globalno z uporabo bio-osnovanih rešitev, ki bodo imele pozitiven in trajen vpliv na podeželske skupnosti v vseh pogledih: gospodarskem, družbenem in okoljskem. Veselimo se, da bomo lahko skupaj z ljudmi na podeželju razvijali zelene rešitve, ki bodo prilagojene njihovim danostim in bodo prispevale k novemu zagonu!«

Projekt BioRural je zato usmerjen v zagotavljanje in krepitev sodelovanja med ključnimi deležniki v verigi biogospodarstva; od kmetov, ribičev, gozdarjev, prebivalcev podeželja, inovatorjev, do različnih javnostih, kot so zasebni sektor, oblikovalci politik, lokalne vlade, nevladne organizacije, šole, univerze in centri za usposabljanje. Projektni partnerji poudarjajo, da je čas, da ugotovimo, kako to opolnomočenje uresničiti v praksi.

Predstavitvena brošura projekta je dostopna tukaj: Biorural-3fold