Dr. Floriana Coppola je analizirala 100 knjig iz splošne zbirke NUK-a, iz obdobja 1851-2000, ki je prehodno obdobje v zgodovini papirništva. Skupno je izmerila 3000 NIR spektrov, ki jih je analizirala s tremi algoritmi strojnega učenja. Na ta način je v sodelovanju z raziskovalno skupino preizkusila, kako spremenljivost sestave papirja in naravna razgradnja vplivata na modele datiranja. Rezultati so pokazali, da so za napovedi pomembnejše skupne spektralne lastnosti strukture celuloze in proteinov, ne pa razgradnje, ki bistveno ne vpliva na točnost napovedi.

Dr. Coppola deluje na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani v okviru prestižnega projekta EU programa Marie Curie.  

V raziskavi so sodelovali Laboratorij za dediščinsko znanost Ljubljana (Floriana Coppola, Jernej Markelj, Matija Strlič), Poslovna in ekonomska fakulteta Univerze v Cagliariju, Italija (Luca Frigau, Claudio Conversano) in Narodna in Univerzitetna Knjižnica Slovenije (Jasna Malešič).

Več o raziskavi si lahko preberete v članku “Near-Infrared Spectroscopy and Machine Learning for Accurate Dating of Historical Books”. 

  • Financira EU (sl).png