Matematični fizik prof. dr. Tomaž Prosen je kot prvi v Sloveniji pridobil že drugi prestižni projekt Evropskega raziskovalnega sveta (ERC ADG)

Tomaž Prosen

UL FMF

Datum objave:

Oznaka:

  • Raziskovalci v objektivu
  • Raziskovalni dosežki
  • ERC in MSCA
  • Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost
  • Raziskovanje
  • UL FMF
  • CTR 9

Podeljen projekt ERC AdG (ERC Advanced Grant – namenjen uveljavljenim raziskovalcem) je nedvomno najprestižnejši znanstveni projekt, ki ga lahko dobi individualni raziskovalec. Za prof. dr. Tomaža Prosena pa je to že drugi tak projekt, tokrat z naslovom QUEST (Quantum Ergodicity: Stability and Transitions). Poleg vrhunskega uspeha v svetovnem merilu za raziskovalca, gre tudi za izjemen dosežek Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani – predvsem za njeno izjemno kakovostno raziskovalno okolje, ki ga nudi raziskovalcem in njihovim skupinam.

Europen Reserch Council (ERC) vsako leto izbere in financira najbolj kreativne raziskovalce in raziskovalke ne glede na njihovo nacionalnost ali starost, da izvajajo svoje projekte v Evropi. Ponuja štiri dolgoročne in finančno bogate sheme raziskovalnih projektov, med njimi je tudi ERC projekt za uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant).

Prof. dr. Tomaž Prosen, ki je s svojo skupino eden redkih, ki je uspel to financiranje pridobiti že drugič, je ob tem uspehu razložil vsebino aktualnega projekta: “V ERC projektu QUEST (angl. Quantum Ergodicity: Stability and Transitions) bomo raziskovali robustnost kvantnega kaosa in kvantne ergodičnosti na zunanje motnje. Gre za osnovne raziskave na področju matematične statistične fizike. Ergodičnost je ena od ključnih značilnosti tipičnih sistemov z mnogo sestavnimi deli - t. i. mnogodelčnih sistemov, ki pa jo je matematično izredno težko dokazati.

V naši skupini smo v zadnjih letih identificirali eno takšno točno rešljivo paradigmo, ki ji pravimo dvojno unitarni sistemi, in kjer lahko dokažemo eksponentno hitro relaksacijo v termodinamsko ravnovesje.” Študij dvojno unitarnih sistemov je zadnja 2–3 leta postal zelo aktualen, saj ti sistemi med drugim ponujajo idealno platformo za testiranje kvantnih računalnikov. Ker gre za specialen razred dinamičnih sistemov, je ključno vprašanje, kako robustni so analitični mehanizmi ergodičnosti na zunanje motnje, ki pokvarijo strukturo in idealno rešljivost sistema. Ključna hipoteza projekta QUEST je, da morajo biti dvojno unitarni sistemi robustni na zunanje motnje.

Prof. dr. Tomaž Prosen v nadaljevanju pojasnjuje: “Intuitivno se naslanjamo na matematično analogijo iz teorije klasičnega kaosa, ki ji pravijo strukturna stabilnost. Če uspemo vsaj delno dokazati naše hipoteze, se takoj ponuja kup zanimivih aplikacij od teorije kondenzirane snovi in kvantne informatike pa do kvantne teorije polja in holografije oz. teorije kvantne gravitacije,” njegova prva naloga pa bo oblikovanje udarne raziskovalne skupine. Višina pridobljenih sredstev je 2.167.000 EUR. 

Na Fakulteti za matematiko in fiziko bodo v mesecu septembru organizirali javno predstavitev vsebine projekta z okroglo mizo o pomenu ERC za slovenski raziskovalni prostor.

Trenutno se na fakulteti izvaja naslednje ERC projekte:

  • HDPR (Holomorphic Partial Differential Relations), vodi ga prof. dr. Franc Forstnerič;
  • FIRSTLIGHT (Exploring Cosmic Dawn with James Webb Space Telescope), vodi ga prof. dr. Maruša Bradač;
  • KARST (Predicting flow and transport in complex Karst systems), vodi ga prof. dr. Bojan Mohar.  

Prav tako Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani uspešno sodeluje pri naslednjih ERC projektih:

  • FAIME (Flavour Anomalies with advanced particle Identification MEthods), vodi ga prof. dr. Peter Križan z UL FMF in IJS
  • ter pri projektu LOGOS (Light-operated logic circuits from photonic soft-matter), vodi ga prof. dr. Igor Muševič z UL FMF in IJS.

Sodelavci fakultete na drugih institucijah so pridobili naslednje projekte:

  • Celični laserji – Povezovanje optičnih resonanc z biološkimi procesi (vodi ga dr. Matjaž Humar na IJS),
  • TRAJECTORY – Koherentni trajektoriji skozi fazne prehode z zlomom simetrije (vodi ga prof. dr. Dragan Mihailović na IJS) ter
  • MULTraSonicA – Multiscale modeling and simulation approaches for biomedical ultarsonic applications (vodi ga prof. dr. Matej Praprotnik na Kemijskem inštitutu).

Uspešno pa so na fakulteti že zaključili 2 ERC projekta, in sicer:

  • MODES (Modal analysis of atmospheric balance, predictability and climate), ki ga je vodila prof. dr. Nedjeljka Žagar
  • ter projekt OMNES (Open Many-body Non-Equilibrium Systems), ki ga je vodil prof. dr. Tomaž Prosen.

O ERC

Evropska Unija je 2007 ustanovila Evropski raziskovalni svet (European Research Council - ERC) kot prvo evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav z vseh znanstvenih področij brez vnaprej določenih prioritet. Spodbuja delovanje že uveljavljenih vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk, kot tudi skrbi za rast prihodnje generacije raziskovalcev v Evropi. Pri izboru projektov in podeljevanju finančnih sredstev sledi edino kriteriju znanstveni odličnosti.

Do začetka Obzorja Evropa je Evropski raziskovalni svet financiral že več kot 12.000 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk na različnih stopnjah njihove kariere in več kot 75.000 doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in drugih sodelavcev v njihovih raziskovalnih skupinah. Prizadeva si pritegniti najboljše raziskovalce in raziskovalke iz vsega sveta, da bi raziskovali v Evropi. Ima sklenjene dogovore s ključnimi raziskovalnimi agencijami po svetu, da imajo njihovi raziskovalci in raziskovalke možnost za določen čas sodelovati na ERC raziskovalnih projektih v Evropi. Evropski raziskovalni svet vodi neodvisno upravljalsko telo, Znanstveni svet, ki ga sestavlja 22 vrhunskih raziskovalcev in raziskovalk z različnih znanstvenih področij. Trenutno mu predseduje Maria Leptin.

  • EU ERC.png