Projekt FEATURE: »Daleč od ravnotežja pri ultra-elativističnih energijah«
UL FMF
Datum objave:
Eden od velikih izzivov, s katerimi se sooča skupnost fizikov visokih energij, je razumevanje razvoja kvantne kromodinamike (QCD), ki je daleč od ravnovesja. Novo pridobljeni Marie Sklodowska Curie podoktorski projekt, ki se bo izvajal na Fakulteti za matematiko in fiziko, bo naredil odločilen korak k temu, da se teoretično razumevanje dvigne na raven kompleksnosti, ki je potrebna za realistično fenomenologijo, in sicer s popolno opredelitvijo lastnosti atraktorja QCD brez zatekanja k poenostavitvenim predpostavkam, ki so bile uporabljene v sedanjih predhodnih študijah. To bo doseženo z vključitvijo fermionskih stopenj svobode in s sprostitvijo poenostavitvenih prostorskih simetrij.
Pridobljeni novi vpogled bo uporabljen v fenomenološkem kontekstu, da se dinamični proces zamrznitve povzdigne v proces, ki je daleč od ravnovesja, kar bo omogočilo popolno izkoriščanje podatkov pri poskusih v velikem hadronskem trkalniku in relativističnem trkalniku težkih ionov.
Pridobljeno znanje bo uporabljeno tudi za raziskovanje atraktorja v bližini faznega prehoda, kar bo zagotovilo pomemben vpogled v iskanje kritične točke QCD in omogočilo vključitev magnetohidrodinamike v opise, pomembne za trke težkih ionov.
Projekt FEATURE se bo osredotočil na odkrivanje prisotnosti atraktorjev v različnih teorijah, pomembnih za trke težkih ionov, tako da bo odpravil predpostavke, ki se običajno uporabljajo za poenostavitve analiz. Ta novi vpogled v procese bo nato uporabljen v fenomenološkem kontekstu, s katerim se bo dinamični proces zamrznitve delcev lahko razumelo kot proces, ki je daleč od ravnovesja, kar pa bo omogočilo uporabo vseh podatkov iz poskusov v velikem hadronskem trkalniku (LHC v CERNu) in v relativističnem trkalniku težkih ionov (RHIC v laboratoriju BNL).
Dr. Alexander Soloviev je doktoriral iz teoretične fizike na Dunajski tehnološki univerzi (VUT), pri čemer je raziskoval termalizacijo in druge vidike trkov težkih ionov z uporabo teoretičnih orodij, kot so relativistična hidrodinamika, kinetična teorija in holografija. Po tem je prejel štipendijo Erwina Schrödingerja za raziskovanje kiralnega faznega prehoda na Univerzi Stony Brook in na TU na Dunaju.
Izr. prof. dr. Sašo Grozdanov je profesor fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in na Higgsovem centru za teoretično fiziko Univerze v Edinburghu. Diplomiral je na Univerzi Harvard, magistriral na Univerzi v Cambridgeu in doktoriral na Univerzi v Oxfordu. Delal je kot podoktorski raziskovalec na univerzi Leiden in na univerzi MIT. Kot teoretični fizik si prizadeva odkriti osnovne fizikalne zakone z uporabo teoretičnih in matematičnih metod, ki segajo od nizkih do visokih energij: od hidrodinamike do kvantne teorije polja, gravitacije in črnih lukenj ter teorije strun. Velik del njegovega raziskovanja je osredotočen na preučevanje dinamike vročih kolektivnih stanj, ki se obnašajo kot tekočine ali plazme. Primer takega stanja je kvark-gluonska plazma, ki je polnila zgodnje vesolje in jo je zdaj mogoče ustvariti v pospeševalnikih delcev pri trkih težkih ionov.
