Negativni učinki koronskega obdobja še vedno bremenijo razvoj in zdravje otrok
Canva
Datum objave:
Bili so manj telesno dejavni, še več časa so preživeli pred zasloni in spali so dlje, se »nove realnosti« otrok in mladostnikov med kovid zapiranja družbe vsi še dobro spominjamo. Toda – kako dolgoročno škodljivo so omejitve in (pre)dolgo zapiranje šol v resnici (pre)oblikovali vedenje naših otrok, med prvimi razkriva populacijska kohortna študija, narejena na podlagi slovenskega sistema spremljanja telesne zmogljivosti (SLOfit), pravkar objavljena v prestižni znanstveni reviji The Lancet Regional Health Europe.
Da ima javnozdravstvena kriza v času COVID-19 negativne učinke na telesno zmogljivost otrok, je bilo jasno takoj. Toda - kako dolgoročne bodo posledice? In kako resno je pandemija vplivala na otroke? Prav to so s svojo raziskavo želeli odkriti prof. dr. Maroje Sorić, prof. dr. Gregor Jurak in prof. dr. Gregor Starc, vsi s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, v sodelovanju z doktorskim študentom Kineziološke fakultete Univerze v Zagrebu, Antoniem Martinkom. Zato so na vzorcu 41.330 otrok iz vseh regij Slovenije, starih od 5 do 17 let, preučili spremembe v več komponentah telesne zmogljivosti (npr. moč, srčno-žilna vzdržljivost, koordinacija, gibljivost), nastale od leta 2019 do 2022. Dobljene trende so nato po spolu primerjali glede na stopnjo prehranjenosti otrok.
Posledice protikoronskih ukrepov niso izzvenele
Splošna raven telesne zmogljivosti otrok in mladostnikov se je med letoma 2019 in 2020 izrazito znižala, ne glede na njihovo predhodno telesno maso. A so njen največji upad vendarle zabeležili pri otrocih z običajno in prekomerno telesno maso. Med letoma 2020 in 2022 se je telesna zmogljivost pri vseh sicer nekoliko izboljšala, a v primerjavi z letom 2019 oziroma pred epidemijo, v večini skupin še naprej ostala precej nižja, razen pri dečkih z debelostjo. Posledice protikoronskih ukrepov tako še vedno niso izzvenele, komponente, ki v največji meri vplivajo na upad telesne zmogljivosti, pa so slabša srčno-dihalna vzdržljivost, moč nog, moč upogibalk trupa in moč rok in ramenskega obroča.
Možnost in priložnost za intervencije »po meri«
Hud upad, ki se v večini starostnih skupin mladih še ni približal ravni pred pandemijo, zahteva nujne intervencijske pobude, ki bodo mladim zagotovile številne priložnosti za redno gibanje. Ugotovitve pričujoče študije, z zagotavljanjem podatkov za skupine, ki temeljijo na spolu in indeksu telesne mase, pa lahko oblikovalcem politik in izvajalcem javnega zdravja omogočijo, da oblikujejo učinkovitejše intervencije, prilagojene posebnim skupinam otrok, s poudarkom na najranljivejših. To so dekleta s prekomerno telesno maso ali debelostjo.
In ti nujno potrebni odzivi bi lahko vključevali širok nabor pobud. Spodbujanje prijetne telesne dejavnosti ter zdravih prehranjevalnih in spalnih navad, uvedba ukrepov za zmanjšanje sedečega vedenja in časa, preživetega pred zaslonom, zagotavljanje širokih možnosti za gibanje in razvijanje telesne pismenosti, so le nekateri med njimi.
O The Lancet
The Lancet je ena najstarejših in najuglednejših medicinskih revij na svetu, s faktorjem vpliva 20,9, ki izhaja od leta 1823. Objavlja znanstvene članke s področja klinične medicine, javnega zdravja, biomedicine in zdravstvene politike. Je del skupine Elsevier, ki izdaja tudi spletno stran ScienceDirect, kjer lahko dostopate do njenih vsebin in drugih sorodnih publikacij.
Izvirni naslov članka, ki temelji na podatkih Slovenskega sistema nadzora telesne zmogljivosti (SLOfit), je Physical fitness among children with diverse weight status during and after the COVID-19 pandemic: a population-wide, cohort study based on the Slovenian physical fitness surveillance system (SLOfit).