Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Milni mehurčki lahko delujejo kot laserji

Milni mehurčki desktop.jpg

Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar

Datum objave:

Oznaka:

  • Raziskovalni dosežki
  • Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost
  • Raziskovanje
  • UL FMF
  • CTR 9

Milni mehurčki s svojimi spreminjajočimi barvami navdušujejo tako odrasle kot otroke in so vir navdiha za raziskovalce na različnih področjih – matematiki, fiziki, kemiji in biologiji. Med njimi sta Zala Korenjak in doc. dr. Matjaž Humar z Instituta Jožef Stefan in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki sta kot prva dokazala, da lahko milni mehurčki delujejo kot laserji.

V raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Physical Review X, sta dokazala, da lahko barvilo v milnem mehurčku ojača svetlobo, ki v njem kroži, in proizvede lasersko svetlobo, če mehurček vzbujamo z zunanjim virom svetlobe. Ta svetloba je vidna kot žareč obroč okoli mehurčka. Takšni mehurčki so lahko uporabni kot izjemno občutljivi senzorji tlaka in električnega polja.

Ker so klasični milni mehurčki zaradi izhlapevanja vode neobstojni, sta v naslednji fazi uporabila milu podobne molekule, vendar brez dodatka vode – smektične tekoče kristale. Takšni smektični mehurčki so imeli popolnoma enakomerno debelino stene in najpomembneje, bili so izredno stabilni. Mehurčki so bili pritrjeni na konec kapilare ali pa so prosto lebdeli v posodi, napolnjeni z ogljikovim dioksidom. Spekter laserske svetlobe, ki so jo oddajali mehurčki, je bil sestavljen iz več sto enakomerno razmaknjenih ostrih vrhov. Na podlagi spektra oddane laserske svetlobe in njegovega spreminjanja v času sta lahko izmerila tudi le deset nanometrov velike spremembe velikosti milimetrskega mehurčka. To je 10.000-krat manj od debeline človeškega lasu.  

Ta izjemna natančnost je omogočila uporabo smektičnih mehurčkov kot enih najbolj občutljivih senzorjev električnega polja in tlaka, razvitih do zdaj. V prihodnosti pa bi jih lahko uporabili tudi kot izjemno občutljiv mikrofon, senzor magnetnega polja in za preučevanje novih pojavov v tankih filmih. 

Raziskava je predstavljena v videu.  

Vir:
Zala Korenjak in Matjaž Humar, Smectic and Soap Bubble Optofluidic Lasers, Physical Review X 14, 011002 (2024), https://journals.aps.org/prx/abstract/10.1103/PhysRevX.14.011002-