Kako uspešna je bila psihologija pri oblikovanju javnih politik v času pandemije?
Obi - @pixel8propix/Unsplash
Datum objave:
Epidemija Covida-19 je močno vplivala na življenje ljudi. Odločevalci so morali takrat hitro sprejemati odločitve oz. ukrepe, da bi zajezili pandemijo, kar je imelo močan vpliv na veliko ljudi. Ker se lahko podobne situacije odvijajo tudi v prihodnosti, je pomembno vedeti, kako lahko psihologija pomaga pri oblikovanju boljših ukrepov za obvladovanje pandemije. S tem se je ukvarjala študija, ki je bila objavljena v reviji Nature in pri kateri so sodelovali raziskovalci iz več kot 30 držav, med njimi doc. dr. Žan Lep iz Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Raziskovalci so preverjali 19 trditev oz. predlogov o tem, kako bi lahko dokazi s področja vedenjskih znanosti prispevali k prizadevanjem za končanje pandemije covida-19 in zmanjševanju njenih negativnih posledic. Ena teh trditev je npr. »Lažne novice, teorije zarote in dezinformacije bodo negativno vplivale na zadržanost do cepiv«.
Iz nabora več kot 3.000 dokumentov so raziskovalci pregledali 747 člankov, ki so preučevali mišljenje in vedenje ljudi iz 142 držav (v povprečju je vsak članek vzorčil skoraj 17.000 ljudi). Zanimalo jih je, ali empirične raziskave ponujajo dokaze v podporo trditvam in kako učinkoviti bi lahko bili predlagani ukrepi. Ugotovili so, da je z dokazi ustrezno podprtih 18 od 19 trditev. Med dokazi so bili najmočnejši tisti, ki so se nanašali na pomembnost medkulturnih razlik (npr. v kulturah, kjer je ljudem pomembna osebna svoboda, je težje koordinirati ukrepe, ljudje pa jih manj upoštevajo), na pomembnost zmanjševanja polarizacije ter vpliva lažnih in napačnih informacij. Poleg tega je spoštovanje ukrepov lahko višje, če jih sprejemajo zaupanja vredni voditelji, če se odločevalci pri komuniciranju osredotočajo na obstoječa družbena pričakovanja (norme) o zaščitnem vedenju in če odločevalci izhajajo iz družbenega oz. političnega strinjanja o ukrepih.
Avtorji študije, ki jo je vodil dr. Kai Ruggeri z Univerze Columbia, so predlagali nov pristop k analizi z dokazi podprtega oblikovanja politik. Poudarjajo, da bi bilo koristno uporabiti ta pristop tudi v prihodnosti, ob morebitnih javnozdravstvenih pretresih, pandemijah, vremenskih katastrofah, povezanih s podnebnimi spremembami ipd.
Poleg tega so avtorji pozvali k več terenskim študijam, v katerih bi sodelovali tudi praktiki, ter k postavitvi varovalk za ločevanje med strokovnimi in nestrokovnimi trditvami v času krize. Članek zaključuje z več predlogi za znanstvenike in odločevalce, kako še izboljšati način, kako se psihologija lahko vključi v oblikovanje javnih politik v času izrednih dogodkov.
Več o študiji lahko preberete na tej povezavi.
Celoten članek, objavljen v prostem dostopu je dostopen tukaj.
Referenca: Ruggeri, K., Stock, F., Haslam, S.A., … Lep, Ž. … Van Bavel, J. J., & Willer, R. (2024). A synthesis of evidence for policy from behavioural science during COVID-19. Nature, 625, 134–147. https://doi.org/10.1038/s41586-023-06840-9