Kako so rešili populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem
Matej Vranič/UL BF
Datum objave:
Kako rešiti populacijo evrazijskega risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred ponovnim izumrtjem? S tem izzivov se je uspešno soočil projekt LIFE Lynx, v katerem je kot partnerica sodelovala Biotehniška fakulteta UL. Pred začetkom izvajanja projekta je bilo v Sloveniji 20 odraslih risov, ki jih je ogrožalo parjenje v sorodstvu. Iz Romunskih in Slovaških Krpatov so doselili skupno 14 živali, do tega 9 v Slovenijo ter 5 na območje hrvaških Dinaridov. S tem so ne le rešili populacijo, ampak postavili tudi primer dobre prakse za vse nadaljnje poskuse ponovnega naseljevanja risa ali podobnih vrst velikih zveri v Evropi.
Stanje populacije risov so pozorno spremljali prek različnih metod: gibanje risov s telemetričnimi ovratnicami, številčnost populacije so ocenjevali prek monitoringa s foto-pastmi in analizirali genetsko pestrost prek zbiranja vzorcev DNK. UL je pri tem imela pomembno vlogo z razvojem novih metod (genotipizacija iz DNK, najdene v sledeh v snegu) in z uvedbo novega sistema spremljanja populacije, ki temelji na prepoznavi osebkov iz fotografij, pridobljenih prek foto-pasti. Rezultat slednjega je poznavanje številčnosti in gostote risje populacije na čezmejnem nivoju (Slovenija, Hrvaška). Gre za največje območje spremljanja risa s foto-pastmi v Evropi in širše.
Projekt, ki je trajal sedem let, se je zaključil konec marca. Njegovi pozitivni učinki pa so že vidni: populacija se je genetsko okrepila, stopnja sokrvja se je zmanjšala pod kritično mejo, povečali so se območje razširjenosti ter gostota in številčnost populacije. Za dolgoročno ohranitev risov je poleg ugodnega genetskega stanja pomembno, da populacija ne ostane izolirana. Veliko linijsko oviro, ki močno zmanjšuje povezljivost habitata, predstavlja avtocesta Ljubljana-Koper, kar jasno nakazuje potrebo po izgradnji zelenega mostu za neovirano prehajanje prostoživečih živali. Kako vključiti povezljivost in primernost prostora v prostorsko načrtovanje, so predstavili v priročniku.
V sodelovanju s partnerji iz Italije in Hrvaške so izvedli tri javnomnenjske raziskave, s katerimi so spremljali odnos splošne javnosti, kmetov in lovcev do risa. Rezultati kažejo, da je javnost v vseh treh državah tekom celotnega projekta močno podpirala ohranitev in doselitve risov. Predvsem v Sloveniji je projekt močno zaznamovala podpora in vključenost lovcev, ki so ključen deležnik za dolgoročno ohranitev risa. Za promocijo pozitivnih vidikov sobivanja z risom so organizirali tudi različne slikarske dogodke, izobraževalni seminar za turistične vodnike in študijski obisk za tuje novinarje ter turistične operaterje. Sodelovali so pri nastanku tematske učne poti na Kočevskem, ki je v letu 2023 prejela nagrado za naj tematsko pot. Izbrane šole so vključili v program Mladi varuhi risov, kjer so učenci sodelovali na terenskem dnevu ter prek šolskega dogodka lokalni skupnosti predstavili zanimivosti in dejstva o risu. Za učitelje so izdelali priročnik in didaktični material. V soavtorstvu pa so izdali več kot 40 znanstvenih člankov.
S projektom LIFE Lynx so dokazali, da je s celostnim pristopom, ki temelji na kombinaciji znanosti, učinkovitega pristopa na terenu, zadostne družbene informiranosti in predvsem sodelovanja s ključnimi deležniki, možno preprečiti lokalno izumrtje najbolj ogrožene vrste velike zveri v Evropi in zagotoviti njen nadaljnji obstoj. UL je z vključenostjo v ta projekt dokazala, da je pomemben generator znanja in vpeljave novih praks v področje varovanja naše naravne dediščine.
