Celovit pregled plazemskega elektrolitskega poliranja
splotramienny/Pixabay
Datum objave:
Aditivne tehnologije se vedno pogosteje uporabljajo za izdelavo kovinskih komponent, saj omogočajo učinkovito prilagajanje oblik v kratkem času ter manjšo porabo materiala. Vendar pa slabša kvaliteta površine natisnjenih delov omejuje njihovo neposredno industrijsko uporabo. Naraščajoče povpraševanje po naknadni obdelavi kovinskih delov, proizvedenih z aditivnimi tehnologijami tako v ospredje postavlja potencial tehnologije PeP kot okolju prijazne in učinkovite metode poliranja.
S tem izzivom se je skupaj z raziskovalci Laboratorija za alternativne tehnologije LAT in v sodelovanju z raziskovalci Tehnične univerze Begakademie Freiberg soočil izr. prof. dr. Joško Valentinčič. V raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Virtual and Physical Prorotyping, je predstavljena relativno nova tehnologija za naknadno obdelavo 3D-natisnjenih kovinskih komponent – PeP, ki omogoča doseganje gladkih in sijočih površin kovinskih 3D-natisnjenih izdelkov na učinkovit in trajnostni način. Preučevali so materiali, uporabo tehnologij za posebne oblike 3D-natisnjenih izdelkov, kot so mrežne strukture, in izzive, ki jih bo v prihodnosti potrebno še nasloviti. Predstavili so tudi možnosti uporabe PeP, vključno z možnostmi avtomatizacije, standardizacije in numeričnega modeliranja za širjenje uporabnosti tehnologije PeP, ter pomen tehnologije PeP pri izboljšanju 3D-natisnjenih izdelkov v različnih industrijskih panogah in zagotavljanju trajnostne rešitve za boljšo kakovost površin.
Galerija fotografij
Pri tej metodi površinske obdelave kovin je odstranjevanje materiala doseženo s kombinacijo elektrokemičnih in plazemskih reakcij. V primerjavi s do sedaj uporabljenimi konvencionalnimi metodami poliranja, je PeP metoda hitrejša in cenejša ter ne povzroča mehanskih obremenitev obdelovancev, kar je še posebej pomembno pri obdelavi površin 3D-natisnjenih izdelkov. Bistvena prednost metode je tudi v tem, da se izognemo uporabi tradicionalnih elektrolitov, kot sta žveplena kislina in fosforna kislina, ki sta nevarni tako pri uporabi, kot tudi kasneje pri transportu ali odstranjevanju. Namesto teh, se pri obdelavi uporabljajo vodni elektroliti z nizko koncentracijo nevtralnih soli, ki so okolju bolj prijazni in tudi cenejši.
Potencial PeP za naknadno obdelavo kovinskih komponent je ogromen, vendar ostaja razmeroma premalo raziskan. Z osredotočenimi raziskavami in hkratnim sodelovanjem z industrijo, lahko PeP postane vodilna metoda za doseganje visokokakovostnih kovinskih komponent.
