Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Prvo študijo so izvedli na lisicah, kjer so preverjali pojavnosti strupov za zatiranje glodalcev v njihovih tkivih. V jetrih so ugotovili statistično višje koncentracije ostankov rodenticidnih pesticidov z antikoagulantnim delovanjem, kot primerljive raziskave v Evropi in svetu, kar je odkrilo in opozorilo na znaten okoljski problem sekundarnih zastrupitev živali v naši državi in regiji.

Rezultati raziskave so v povezavi z rezultati izvedene ankete pri izvajalcih dejavnosti dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD), ki dokazujejo porast uporabe čedalje bolj strupenih substanc iz druge generacije rodenticidov, predvsem zaradi povečane odpornosti glodalcev na tovrstne manj strupene in v preteklosti bolj uporabljane substance.

Ugotovljene koncentracije rodenticidov v tkivih živali so povezali z regionalnimi in lokalnimi urbanizacijskimi in agronomskimi dejavniki. Rezultati raziskave bodo prispevali k poznavanju zaščite evropskih ekosistemov, saj prostoživeče živali niso omejene z državnimi mejami.

S projektom prispevajo k skrbi za ohranitev okolja, ki je ena temeljnih prioritet Evropske unije. Naravo in biotsko raznovrstnost že vrsto let varuje več zakonov, ki se danes vključujejo v širši okvir Evropskega zelenega dogovora, ki je ena od šestih krovnih prednostnih nalog Evropske komisije v obdobju 2019‒2024.

V raziskavi poleg članic UL sodelujeta tudi Inštitut za matematko, fiziko in mehaniko, Ljubljana in Julius Kühn Institute (JKI) ‒ Federal Research Centre for Cultivated Plants, Berlin, Nemčija.

Povezava do objave znanstvenega članka v reviji Science of the Total Environment: https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2024.170400 

Avtorji: Vesna Cerkvenik Flajs, Detlef Schenke, Diana Žele Vengušt, Simona Korenjak Černe, Anton Perpar in Gorazd Vengušt

Logotipi

  • ARIS (si)