Slovensko glasbeno šolstvo je zelo dobro organizirano od predšolske stopnje do akademskega študija. Njegovo kakovost potrjujejo profesionalni glasbeniki različnih profilov, ki delujejo doma in v tujini. Poleg majhnega deleža profesionalnih glasbenikov večina učencev glasbenih šol pridobljena znanja v odraslosti uporablja v različnih oblikah amaterskega glasbenega udejstvovanja in s tem udejanja cilje trajnostnega razvoja in ključno kompetenco kulturna zavest in izražanje. Ker glasbene šole poročajo o naraščajočem osipu med učenci, je bil ta problem večplastno raziskan.

Razlogi za osip v glasbenih šolah so preučeni z vidika učencev, ki so glasbeno šolanje predčasno opustili, njihovih staršev, učiteljev inštrumenta in nauka o glasbi in ravnateljev glasbenih šol. Rezultati kažejo na prepletajoče se notranje in zunanje dejavnike. Med notranjimi dejavniki je ključna vloga učenčevih zaznanih občutkov avtonomije in kompetentnosti ter vključenost v učenčeve odločitve o nadaljevanju oz. prenehanju izobraževanja. Med zunanjimi dejavniki najbolj izstopajo druge izvenšolske dejavnosti, učne ure nauka o glasbi /solfegga in učiteljev pristop k poučevanju.

Ker glasbeno izobraževanje zahteva kontinuirano delo in dolgoročno zavzetost učencev, sta najpomembnejša odnos in učna klima, ki se vzpostavita med učencem, učiteljem inštrumenta, nauka o glasbi in solfeggia, starši, vrstniki in vodstvom šole. Vsi ti dejavniki poleg materialnih pogojev in šolske politike oblikujejo podporno okolje, ki lahko zmanjšuje osip v glasbenih šolah.

Vir: Kavčič Pucihar, A., Habe, K., Rotar Pance, B., Laure, M. The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study. Frontiers in psychology. (2024) https://www.frontiersin.org/journals/psychology/articles/10.3389/fpsyg.2024.1385840/full

DOI: 10.3389/fpsyg.2024.1385840.