Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Kako zmanjšati osip v glasbenih šolah?

Otroci z glasbenimi inštrumenti

Martina Kavčič, arhiv Glasbénium

Datum objave:

Oznaka:

  • Raziskovalni dosežki
  • Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost
  • Raziskovanje
  • CTR 4
  • UL AG

Kaj botruje osipu v glasbenih šolah in kateri dejavniki najbolj vplivajo nanj? Kakšno podporno okolje je potrebno, da otrok vztraja pri učenju v glasbeni šoli? Raziskovalke z UL AG dr. Ana Kavčič Pucihar, dr. Katarina Habe, dr. Branka Rotar Pance in z UM PeF dr. Maruša Laure so to tematiko obravnavale v prispevku “The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study”, objavljenem v reviji Frontiers in psychology (2024).

Slovensko glasbeno šolstvo je zelo dobro organizirano od predšolske stopnje do akademskega študija. Njegovo kakovost potrjujejo profesionalni glasbeniki različnih profilov, ki delujejo doma in v tujini. Poleg majhnega deleža profesionalnih glasbenikov večina učencev glasbenih šol pridobljena znanja v odraslosti uporablja v različnih oblikah amaterskega glasbenega udejstvovanja in s tem udejanja cilje trajnostnega razvoja in ključno kompetenco kulturna zavest in izražanje. Ker glasbene šole poročajo o naraščajočem osipu med učenci, je bil ta problem večplastno raziskan.

Razlogi za osip v glasbenih šolah so preučeni z vidika učencev, ki so glasbeno šolanje predčasno opustili, njihovih staršev, učiteljev inštrumenta in nauka o glasbi in ravnateljev glasbenih šol. Rezultati kažejo na prepletajoče se notranje in zunanje dejavnike. Med notranjimi dejavniki je ključna vloga učenčevih zaznanih občutkov avtonomije in kompetentnosti ter vključenost v učenčeve odločitve o nadaljevanju oz. prenehanju izobraževanja. Med zunanjimi dejavniki najbolj izstopajo druge izvenšolske dejavnosti, učne ure nauka o glasbi /solfegga in učiteljev pristop k poučevanju.

Ker glasbeno izobraževanje zahteva kontinuirano delo in dolgoročno zavzetost učencev, sta najpomembnejša odnos in učna klima, ki se vzpostavita med učencem, učiteljem inštrumenta, nauka o glasbi in solfeggia, starši, vrstniki in vodstvom šole. Vsi ti dejavniki poleg materialnih pogojev in šolske politike oblikujejo podporno okolje, ki lahko zmanjšuje osip v glasbenih šolah.

Vir: Kavčič Pucihar, A., Habe, K., Rotar Pance, B., Laure, M. The key reasons for dropout in Slovenian music schools - a qualitative study. Frontiers in psychology. (2024) https://www.frontiersin.org/journals/psychology/articles/10.3389/fpsyg.2024.1385840/full

DOI: 10.3389/fpsyg.2024.1385840.