Na okrogli mizi o vlogi univerze v času družbenih nemirov in negotovosti

Izhodišče razprave, ki sta jo moderirala prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat in prof. dr. Ivan Svetlik, je bilo poročilo mednarodne organizacije UNESCO z naslovom Reimagining our futures together: a new social contract for education (2021), ki govori o novi pogodbi med družbo in izobraževanjem. Razpravljavci so izpostavili nekatere izzive, s katerimi se danes soočajo univerze, kot je denimo umetna inteligenca, poudarili pa so tudi vse večjo potrebo po interdisciplinarnosti, ki je ključna za razumevanje kompleksnosti sodobne družbe. Sodelujoči so se strinjali, da je potrebno preoblikovati vlogo univerz, ki mora presegati zgolj posredovanje znanja; univerze morajo postati aktivni akterji družbenih sprememb in se vključiti v osrednje razprave sodobnega časa, ob tem pa ohraniti svojo avtonomijo in kritično refleksijo.

Na okrogli mizi so sodelovali prof. dr. Blagoj Ristevski, dekan, Fakulteta za komunikacijske tehnologije, Univerza „St. Kliment Ohridski“– Bitola, Republika Severna Makedonija, prof. dr. Vlatko Ilić, Fakulteta za dramske umetnosti, Univerza za umetnost v Beogradu, prof. dr. Gazela Pudar Draško, direktorica, Inštitut za filozofijo in družbeno teorijo, Univerza v Beogradu in prof. dr. Enita Nakaš, prorektorica, Univerza v Sarajevu.

Prof. dr. Blagoj Ristevski, dekan Fakultete za komunikacijske tehnologije na Univerzi "St. Kliment Ohridski" v Bitoli, opozarja na pomembnost prilagajanja univerz na hitre tehnološke spremembe, predvsem na področju umetne inteligence: "Univerze morajo študente pripraviti na poklice prihodnosti in razvijati njihove veščine za svet, ki se nenehno spreminja". Ob tem izpostavlja potrebo po interdisciplinarnih programih in raziskavah, s katerimi bi lahko naslovili vse bolj kompleksne izzive, s katerimi se sooča sodobna družba.

Prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat poudarja nujnost vključevanja univerz v sodobne  razprave, tudi, ko gre za polarizirane javnosti, saj potrebujemo skupno delovanje. Akademska sfera se pogosto izogiba vročim in problematičnim temam, vprašati se moramo, kje so razlogi, tudi v luči razprav o akademski svobodi. Kako naj univerze učinkovito komunicirajo z zunanjim okoljem in pridobijo zaupanje javnosti, predvsem v času, ko prevladujejo predvsem hitre in lažne informacije?

Prof. dr. Enita Nakaš, prorektorica Univerze v Sarajevu, je kritična do bolonjske reforme, saj ta po njenem mnenju ni spodbudila širjenja obzorij oziroma se univerze sedaj preveč osredotočajo na veščine in kratkoročne cilje. "Bolonjska reforma ni prinesla želenih rezultatov. Pogosto govorimo o kritičnem mišljenju, a premalo o kritičnih dejanjih. Generacija Z pričakuje več – hoče dejanja, ne le razprave," poudarja. Ob tem spominja na čas pandemije, ko univerze niso ponudile jasnih stališč, ampak so ostale pasivne. Eden izmed problemov je po njenem mnenju tudi pomanjkanje jasno definiranega občinstva oziroma nepoznavanje poslušalcev, kar dodatno otežuje komunikacijo. "Ne govorimo istega jezika, kar poglablja razlike v razumevanju že tako neslišane univerze," še pojasnjuje.

Prof. dr. Gazela Pudar Draško, direktorica Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo Univerze v Beogradu, je spomnila na tri ključne koncepte, in sicer kritično mišljenje, dialog in univerzalnost. "Bolonjska reforma je pripeljala do reprodukcije znanja namesto poglobljenega razmišljanja," poudarja in opominja, da humanistične in družboslovne znanosti pogosto veljajo za manj uporabne v primerjavi s tehničnimi in naravoslovnimi vedami, kar vodi do izgube pomembnih vrednot v izobraževanju. "Humanistične in družboslovne znanosti so ključne za širjenje obzorij študentov. Pomembno je, da se študentje naučijo razmišljati, argumentirati in spoštljivo vstopati v dialog z drugimi. Poleg tega univerze ne smejo pozabiti na svojo vlogo v lokalnih in globalnih skupnostih," pojasnjuje in ob tem opozarja tudi na upad kredibilnosti univerz in izobraževalnih institucij, ki bi morale ponovno premisliti svojo družbeno vlogo in se pozicionirati na vidnejše mesto v družbeni hierarhiji.

"Tako imenovano  tretje poslanstvo univerz, ki vključuje sodelovanje z zunanjimi partnerji in skupnostmi, mora postati sestavni del tradicionalnega izobraževanja in raziskovanja. Za uspeh je ključno, da univerze pritegnejo enakovredne in kvalificirane partnerje ter razvijajo nove načine sodelovanja," med drugim izpostavlja prof. dr. Svetlik. Po njegovem mnenju univerze prav tako namenijo premalo pozornosti posledicam in stranskim učinkom novih tehnologij, postopoma pa izgubljajo tudi svoj vpliv središča znanja, saj izobražujejo ljudi, ki sledijo drugim vrednotam. Opozarja tudi na pomanjkanje komunikacije med različnimi kulturami in civilizacijami ter še vedno prevladujočo zahodno-evropsko perspektivo, ki ji sledijo univerze.

Prof. dr. Vlatko Ilić z Univerze za umetnost v Beogradu med drugim opozarja na problematiko izgubljanja avtonomije univerz ter naraščajočo potrebo po univerzah, ki ne izobražujejo le za trg dela, temveč za celostno razumevanje sveta, v katerem živimo. "Prihodnost umetne inteligence ni glavno vprašanje; bolj pomembno je, kaj univerze prispevajo k širšemu znanju in zakaj se razvoj izobraževanja usmerja le v eno smer," še izpostavlja.

Častni pokrovitelj okrogle mize Univerze v času družbenega (ne)reda: regionalne perspektive je Slovenska nacionalna komisija za UNESCO.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.