Na Univerzi v Ljubljani že tretjič podelili nagrade in pohvale dr. Uroša Seljaka: 10.000 USD za najboljše znanstvene objave študentov

Dr. Uroš Seljak, profesor na Oddelku za fiziko na Univerzi Kalifornije, Berkeley, alumen UL in mentor na Ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji – ASEF, je leta 2021 prejel prestižno nagrado Gruberjeve fundacije Univerze Yale za ključen prispevek k raziskavam v kozmologiji. S svojim delom nagrade – 150.000 ameriškimi dolarji – je ustanovil nagradni dobrodelni sklad za študente prve in druge stopnje, s katerim v obliki nagrade dr. Uroša Seljaka v znesku 10.000 ameriških dolarjev vsako leto podpre najboljše znanstvene objave slovenskih študentk in študentov, ne glede na to, na katerem slovenskem visokošolskem zavodu študirajo. 

Nagrado dr. Uroša Seljaka so letos prejeli Manca Lunder z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Cold atmospheric plasma for surface disinfection: a promising weapon against deleterius meticillinresistant Staphylococcus aureus biofilms (mentor. izr. prof. dr. Rok Fink), Jer Pelhan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za članek z naslovom DAVE – A Detect-and-Verify Paradigm for Low-Shot Counting (mentor dr. Matej Kristan) in Zala Korenjak z Instituta “Jožef Stefan” za članek z naslovom Smectic and Soap Bubble Optofluidic Lasers (mentor doc. dr. Matjaž Humar).

Pohvale so prejeli Marta Leban s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Determination of linearized pDNA template in mRNA production process using HPLC (mentor doc. dr. Jurij Trontelj), Ema Mlinar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za članek Determining cosmological growth parameter for stellar-mass black hole (mentor prof. dr, Tomaž Zwitter), Anja Neža Šmid z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Effects of Oral Iron Supplementation on Blood Iron Status in Athletes: A Systematic Review, Meta‑Analysis and Meta‑Regression of Randomized Controlled Trials (mentorica dr. Petra Golja), in Valentin Vogrinčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za članek z naslovom Phytosulfokine alpha enhances regeneration of transformed and untransformed protoplasts of Brassica oleracea (mentorica izr. prof. dr. Jana Murovec).

Podelitve se je prvič udeležil tudi prof. dr. Uroš Seljak. “Veseli me, da se je glas o nagradi razširil in da vsako leto prejmemo več kakovostnih prijav. Hkrati nas to spravlja v zadrego, saj je nagrada omejena le na tri prejemnike. Dilemo smo rešili salomonsko; tako, da podeljujemo tudi pohvale.  Čestitam vsem nagrajencem in prejemnikom pohval in jim želim veliko uspeha še v prihodnje.” Poudaril je tudi pomen mentoric in metorjev, ki običajno predlagajo najboljše objave, pri spodbujanju raziskovalnega dela študentk in študentov.

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je poudaril, da ima sklad dr. Uroša Seljaka izjemno pomembno vlogo pri krepitvi znanstvenih potencialov mladih v Sloveniji in opogumljanju k reševanju sodobnih izzivov. »Izzive, pred katerimi stojimo kot posamezniki, kot narodi in kot globalna skupnost, ni malo, rešili pa jih bomo lahko le z veliko znanja in prenosom tega znanja v celotno družbo. Za izgradnjo boljšega sveta moramo resnično postati družba znanja, nosilci te nove družbe znanja pa so lahko le izobraženi mladi ljudje, ki razumejo probleme in vedo, kako se jih rešuje, kako se ustvarja novo znanje, ter tudi, kako se lahko in mora takšno znanje uporabiti za koristi celotnega človeštva.«

Člani strokovne komisije za nagrado dr. Uroša Seljaka – predsednik komisije, prof. dr. Simon Horvat z Biotehniške fakultete UL, donator dr. Uroš Seljak, dr. Klementina Fon Tacer s Tehnične univerze v Teksasu, dr. Veronika Fikfak z University College v Londonu, dr. Andrej Košmrlj z Univerze v Princetonu, prof. dr. Marta Verginella s Filozofske fakultet UL, prof. dr. Maruša Bradač s Fakultete za matematiko in fiziko UL – ki zastopajo različne raziskovalne vede, kot so naravoslovje, tehnika, biotehnika, humana ali veterinarska medicina, družboslovje in humanistika, so letos izbirali med 22 prijavami.

Predsednik komisije. prof. dr. Horvat, je povedal, da je bilo delo komisije zaradi zelo kakovostnih prijav in izjemno zanimivih tem zelo zahtevno, in vse mlade raziskovalke in raziskovalce, ki letos niso prejeli nagrade ali pohvale, spodbudil k ponovnem sodelovanju. »Naj bo ta nagrada simbol moči znanosti in opomnik vsem nam, da skupaj gradimo boljšo prihodnost z njeno pomočjo. Tako ambiciozne in predane bodoče znanstvenike in znanstvenice z drznimi idejami in etično ter moralno držo pri svojem delu, kot so kandidati za nagrado dr. Uroša Seljaka, bomo v prihodnje potrebovali še več. Sploh v svetu, ki se zdi vse bolj zmeden glede pomena znanosti, ko gre za dobrobit človeštva in planeta nasploh,« je svoj nagovor sklenil prof. dr. Horvat.

Nagrade dr. Uroša Seljaka za najboljše znanstvene članke študentk in študentov so prvič podelili leta 2022.

Manca Lunder z Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani je prejela nagrado doktorja Uroša Seljaka za najboljšo znanstveno objavo študentk in študentov prve in druge stopnje študija z naslovom Cold atmospheric plasma for surface disinfection: a promising weapon against deleterius meticillinresistant Staphylococcus aureus biofilms. Mentor nagrajenke je izr. prof. dr. Rok Fink. 

Manca Lunder se je v svojem raziskovalnem delu osredotočila na biofilme MRSA, na antibiotik (miticilin) odporno različico bakterije Staphylococcus aureus (S. aureus), ki povzroči od 25 do 50 odstotkov bolnišničnih okužb v svetovnem merilu. V Sloveniji je bilo leta 2020 izmed 711 prijavljenih primerov okužb s S. aureus 9,8 odstotkov primerov s potrjenim sevom MRSA.

Raziskava predstavlja preboj v obvladovanju večkrat odpornih bakterijskih sevov v bolnišničnem okolju, na način, ki je učinkovit in hkrati varen tako za uporabnika, kot za okolje. Glede na javno zdravstvene izzive modernega časa, in trenutne raziskave na področju hladne atmosferske plazme, je zelo verjetno, da bo ta v prihodnosti igrala pomembno vlogo na področju zdravja ljudi.

 

Jer Pelhan s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani je prejel nagrado doktorja Uroša Seljaka za najboljšo znanstveno objavo študentov prve in druge stopnje študija z naslovom DAVE – A Detect-and-Verify Paradigm for Low-Shot Counting. Mentor nagrajencu je prof. dr. Matej Kristan.

Jer Pelhan se je v raziskavi ukvarjal s problemom detekcije in štetja objektov z malo učnimi primeri. Klasične metode detekcije objektov zahtevajo treniranje na izjemno velikih podatkovnih zbirkah, ki so finančno težje dostopne, kar onemogoča uporabo v številnih novih primerih brez obstoječih podatkovnih zbirk. Tovrstni primeri so pogosti v aplikacijah mikrobioloških raziskav štetja celic, v proizvodnih linijah ali v splošnejših primerih, denimo štetje novih objektov ali prevoznih sredstev v prometu.

Avtor je predlagal novo metodo za štetje DAVE, ki temelji na izvirni arhitekturi nevronske mreže. Z metodo je prepričal tudi na najprestižnejši konferenci računalniškega vida v Združenih državah Amerike. Preliminarne rezultate je predstavil na slovenski konferenci ERK 2023 in prejel nagrado za najboljši članek v sekciji Razpoznavanje vzorcev.

 

Zala Korenjak z Instituta »Jožef Stefan« je prejela nagrado doktorja Uroša Seljaka za najboljšo znanstveno objavo študentov prve in druge stopnje študija z naslovom Smectic and Soap Bubble Optofluidic Lasers. Mentor nagrajenke je doc. dr. Matjaž Humar.

Zala Korenjak je v svojem raziskovalnem delu kot prva pokazala emisijo laserske svetlobe iz milnih mehurčkov in mehurčkov iz smektičnih tekočih kristalov, njihovo karakterizacijo in praktično uporabo. Milnim mehurčkom je z namenom oddajanja laserske svetlobe dodajala fluorescenčno barvilo, zbujano z zunanjim laserjem. Svetloba, ki pri tem nastane, je ujeta v stani mehurčka in kroži blizu površine, zato mehurček deluje kot laserski resonator na principu »whispering gallery mode« optičnih resonanc. Ta svetloba je vidna kot žareč obroč okoli mehurčka.

V prihodnosti bi jih lahko uporabili tudi za natančne meritve drugih količin, ki lahko spremenijo obliko mehurčka, kot na primer zračni tok in magnetno polje ali jih uporabili kot izjemno občutljiv mikrofon. Kot edinstven sistem bi lahko bil uporaben tudi za proučevanje novih optičnih in mehanskih pojavov v tankih filmih in za optomehaniko resonančnih votlin.

 

Marta Leban s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je prejela pohvalo doktorja Uroša Seljaka za delo z naslovom Determination of linearized pDNA template in mRNA production process using HPLC. Mentor pohvaljenke je doc. dr. Jurij Trontelj.

Marta Leban se je v svojem raziskovalnem delu posvetila razvoju analitske metode za kvantifikacijo DNA nečistoč v mRNA pripravkih. Razvila je bolj enostavno, hkrati pa selektivno, točno, natančno in občutljivo metodo, ki lahko zazna manj kot 1ng rezidualne plazmidne DNA, s čimer zadostuje regulativnim zahtevam za določanje vsebnosti Dna v mRNA pripravkih. Z uporabo metode na vzorcih iz resničnih procesov čiščenja mRNA je ugotovila, kateri trenutno uveljavljeni postopki čiščenja mRNA ne odstranijo DNA v dovoljšnji meri, in kateri so zadostni.

Z razvito metodo Marta Leban posegla v srž »mRNA revolucije« in doprinesla k boljšemu razumevanju procesov proizvodnje mRNA ter posledično k bolj kakovostnim produktom, ki bodo v prihodnje uporabljeni kot zdravila in cepiva.

 

Emi Mlinar s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je prejela pohvalo doktorja Uroša Seljaka za delo z naslovom Determining cosmological growth parameter for stellar-mass black holes. Mentor pohvaljenke je prof. dr. Tomaž Zwitter.

Najpomembnejša lastnost črnih lukenj je masa, ki je dovolj velika, da tovrstnih nesevajočih objektov ne moremo opisati drugače – recimo kot običajne zvezde. Običajno privzamemo, da se masa črne luknje ne spreminja, če seveda ta ne srka snovi iz okolice. 

Ema Mlinar se je pri svojem raziskovanju sklicala na hipotezo, ki pravi, da je masa črnih lukenj časovno spremenljiva sama po sebi. Konkretno naj bi se večala sorazmerno z večanjem prostornine, ki je posledica kozmološkega širjenja vesolja, kar je tudi lastnost temne energije v vesolju. Hipotezo je preverjala na 22 črnih luknjah zvezdnih mas v dvojnih zvezdah.

Gre za mednarodno odmeven dosežek, ki sledi osnovnemu znanstvenemu načelu, da so predlagane razlage podvržene stalnemu preverjanju, ki lahko dokaže neskladnost z meritvami oziroma opazovanji. Članek je bil objavljen tudi v ugledni reviji Monthly Notices of the Royal Astronomical Society.

 

Anji Neži Šmid je prejela pohvalo doktorja Uroša Seljaka za delo z naslovom Effects of Oral Iron Supplementation on Blood Iron Status in Athletes: A Systematic Review, Meta‑Analysis and Meta‑Regression of Randomized Controlled Trials. Mentorica pohvaljenke je prof. dr. Petra Golja.

Anja Neža Šmid se je v raziskovalnem delu osredotočila na pomanjkanje železa pri športnicah in športnikih. Zaradi napora športnega treninga, je zanje ključno, da zaloge železa vzdržujejo z vsakodnevno prehrano. Posledično velikokrat posežejo po prehranskih dopolnilih, soglasje glede uporabe in predvsem učinkovitosti v stroki še ni doseženo.

Z natančno primerjavo značilnosti in rezultatov posameznih študij je avtorica raziskovala, v kolikšni meri uporaba prehranskih dopolnil z železom vpliva na parametre železa v krvi ter na telesno zmogljivost pri zdravih odraslih športnikih. Pri tem je skušala izpostaviti čim več spremenljivk, ki bi lahko vplivale na rezultate posameznih študij.

Ugotovitve so pomembne na mednarodni ravni, saj ponujajo dragocene smernice zdravnikom, kliničnim športnim dietetikom in športnikom po vsem svetu pri oblikovanju ustreznih strategij za obvladovanje pomanjkanja železa, izboljšanja zdravja in telesne zmogljivosti, na katere vpliva pomanjkanje železa.

 

Valentin Vogrinčič je prejel pohvalo doktorja Uroša Seljaka za delo z naslovom Phytosulfokine alpha enhances regeneration of transformed and untransformed protoplasts of Brassica oleracea. Mentorica pohvaljenca je izr. prof. Jana Murovec.

Naraščanje števila prebivalstva ob hkratnem zmanjševanju obdelovalnih površin namenjenih pridelavi hrane in krme narekuje vse večje potrebe po novih, izboljšanih sortah kmetijskih rastlin prilagojenih na spreminjajoče agro-klimatske razmere.

Valentin Vogrinčič je s svojim raziskovanjem pomembno prispeval k razumevanju mehanizmov rastlinske regeneracije iz protoplastov in potencialne uporabe PSK- α v rastlinski biotehnologiji. S svojimi spodbujevalnimi lastnostmi PSK-α poveča uspešnost regeneracije rastlin iz protoplastov, kar lahko v prihodnosti spodbudi razvoj metod preurejanja genomov rastlin s pomočjo vnosa RNP kompleksov v protoplaste.

Raziskava večplastno vzpostavlja nova izhodišča za nadaljnje raziskovanje v mednarodnem prostoru.