Konferenca SMUL: Pomen znanja in univerze v družbi: primerjalne mednarodne perspektive in nove možnosti za sodelovanje

Predavatelji iz Slovenije in tujine so na konferenci med drugim spregovorili o vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine in pomenu organiziranega znanja in univerze v sodobnem svetu ter kako lahko znanje prispeva k bolj pravični družbi.

Svetovna mreža Univerze v Ljubljani je eden od izvrstnih primerov, kako izkoristiti potencial mednarodnega sodelovanja, vendar svetovne mreže nima le univerza, ampak tudi Slovenija, je uvodoma predstavil podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Zatrdil je, da je slovenska vlada zato pripravila in deloma tudi že sprejela niz konkretnih ukrepov, ki bodo slovenskim raziskovalcem, profesorjem in profesionalcem olajšali vrnitev ali selitev v Slovenijo, če se bodo za to odločili. Hkrati bodo spodbujali njihovo sodelovanje z gospodarskimi in akademskimi ustanovami v Sloveniji.

Udeležence so nagovorili tudi dr. Klementina Fon Tacer, predsednica Svetovne mreže Univerze v Ljubljani, dr. Jure Gašparič, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, dr. Boštjan Markoli, prorektor Univerze v Ljubljani za kakovost in internacionalizacijo, dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica Univerze v Ljubljani za študijske in študentske zadeve in  podpredsednica slovenske nacionalne komisije za UNESCO ter dr. Ivan Svetlik, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani in pobudnik ustanovitve Svetovne mreže Univerze v Ljubljani. Dogodek sta, poleg predsednice SMUL, povezovala tudi člana Sveta SMUL, dr. Mihaela Pavličev, evolucijska biologinja iz Univerze na Dunaju in dr. Boštjan Kobe, profesor strukturne biologije na Univerzi v Queenslandu.

Na konferenci so predavatelji spregovorili o pomenu in vrednosti organiziranega celostnega znanja in univerze v današnji družbi ter spremembah novih odgovornostih, ki jih moderni čas prinaša s seboj. V tem delu so svoje mnenje in poglede delili dr. Manja Klemenčič, predavateljica sociologije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani in na oddelku za sociologijo na Univerzi Harvard, dr. Günter Wagner, profesor evolucijske biologije na Univerzi Yale in Univerzi na Dunaju ter dr. Dimitri Krainc, profesor nevrologije na Northwestern univerzi. Predavatelji so izpostavili, da morajo biti univerze prostor mišljenja, učenja, raziskovanja in ustvarjalnosti. V sodobnem svetu se razvoj novih tehnologij odvija z osupljivo hitrostjo, spreminjajoč način, kako živimo in delamo, pri čemer je še vedno pomembno, da se raziskovalci v raziskovalno temo poglobijo, prav tako pa morajo imeti študenti dovolj znanja, da lahko kritično razmišljajo in utemeljujejo svoje mnenje. Podatek brez ljudi in njihove interpretacije nima vrednosti. Dialog v predavalnicah je nujen, študenti si zapomnijo, kakšen je odnos profesorjev do njih. Profesor Dimitri Krainc je poudaril, da so v ZDA profesorji bolj dostopni in dosegljivi za vprašanja študentk in študentov.

Slovenski znanstveniki delujejo na številnih uglednih univerzah v tujini. Na okrogli mizi so razpravljali o izzivih, s katerimi se srečujejo, ko se želijo vrniti v Slovenijo. Mnogi ne načrtujejo vrnitve, želijo pa si tesnejšega sodelovanja s slovenskimi strokovnjaki in študenti. Dr. Uroš Seljak, profesor astronomije in fizike na Univerzi Kalifornije v Barkeleyju, je rekel: »Ni pomembno, kje sem, pomembno je, kaj Slovenija lahko dobi od mene.«

O izzivih, ki jih prinaša vrnitev v Slovenijo, so razpravljali (od leve proti desni): profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic na Univerzitetnem kolidžu v Londonu dr. Veronika Fikfak, docent na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani dr. David Modic (v preteklosti zaposlen na Univerzi v Cambridgeu in na Univerzi v Exetru), državna sekretarka na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, profesor metalurgije in prorektor Univerze v Ljubljani za kakovost in internacionalizacijo dr. Boštjan Markoli, profesorica in rektorica na Univerzi na Reki dr. Snježana Prijić-Samaržija, profesor astronomije in fizike na Univerzi Kalifornije v Berkeleyju dr. Uroš Seljak, predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti in direktorica študijskega programa Migracije in medkulturni odnosi na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici dr. Marina Lukšič Hacin ter predstavnica Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije Darinka Vrečko. Okroglo mizo je povezovala mag. Nataša Briški.

Dr Jana Javornik, ki deluje na Univerzi v Leedsu, je predstavila pogled na prihodnost visokega šolstva in visokošolskega izobraževanja, pri čemer je izpostavila, da nobena institucija ni otok zase. Odločitve, ki se sprejemajo na globalni ravni, zelo vplivajo na delovanje lokalnih univerz.