Državne nagrade in priznanja na področju znanosti tudi za znanstvenike Univerze v Ljubljani

Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke so prejeli prof. dr. Igor Klep s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo, prof. dr. Damjana Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Zoisovo priznanje za pomembne znanstveno-raziskovalne dosežke prejme prof. dr. Mitja Lainščak z Medicinske fakultete UL in Splošne bolnišnice Murska Sobota. Slavnostna podelitev bo 28. novembra 2024 v Cankarjevem domu.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo prejme zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (UL FF). Zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek deluje na področju razvojne psihologije, še posebej na področju razvoja mišljenja in govora pri otrocih. Razvila je prvi razvojni test za ocenjevanje govornega razvoja v slovenskem jeziku, s čimer je postavila temelje za strokovno delo na tem področju. Njene raziskave so izpostavile tudi pomembno vlogo zgodnjega vstopa v kakovosten vrtec pri razvoju malčkov in otrok.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke prejme prof. dr. Igor Klep, s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) in Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije za dosežke na področju algebre in njene uporabe v kvantni fiziki, funkcionalni analizi in računski matematiki. Rešil je enega od ključnih problemov teorije matrik, ki je bil nerešen skoraj 40 let, in s sodelavci dokazal pomembne lastnosti matričnih šopov, kar odpira nova področja raziskovanja v algebri. Njegovo delo vključuje tudi uporabo matematičnih teorij v kvantni fiziki, kjer je s sodelavci prispeval k boljšemu razumevanju kvantnih omrežij.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost prejme tudi prof. dr. Tomaž Katrašnik s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani (UL FS). V skupini pod vodstvom prof. dr. Tomaža Katrašnika razvijajo inovativne računalniške modele in diagnostične metode za elektromobilnost. Prenos njegovih vrhunskih znanstvenih izsledkov v vodilna svetovna podjetja pomembno vpliva na razvoj učinkovitejših in varnejših električnih pogonov vozil.

Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike prejme prof. dr. Damjana Rozman z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani (UL MF). Prof. dr. Damjana Rozman je s sodelavci razvila novo metodo, ki omogoča preučevanje vloge in tvorbe holesterola pri kompleksnih boleznih jeter, vključno z rakom jeter. Ugotovila je, da se te bolezni pomembno razlikujejo glede na spol, in opredelila možnosti spolu prilagojenega zdravljenja. Raziskave izražanja genov so imele pomemben vpliv tudi med pandemijo covida-19, kjer je odkrila povezave med molekulami, iz katerih nastaja holesterol, in resnostjo bolezni. Izsledki prispevajo k boljšemu razumevanju in zdravljenju obeh spolov.

Zoisovo priznanje za pomembne znanstveno-raziskovalne dosežke na področju srčno-žilne medicine prejme prof. dr. Mitja Lainščak z Medicinske fakultete (UL MF) in Splošne bolnišnice Murska Sobota. Prof. dr. Mitja Lainščak je med vodilnimi strokovnjaki na področju srčno-žilne medicine, zlasti pri preučevanju srčnega popuščanja. Njegove raziskave so pomembno prispevale k izboljšanju obravnave bolnikov.

Zoisovo priznanje za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov prejme izr. prof. dr. Lev Vidmar z Instituta »Jožef Stefan« in UL FMF. Izr. prof. dr. Lev Vidmar se posveča temeljnim vprašanjem v večdelčni kvantni fiziki. Njegove raziskave so osvetlile obnašanje kvantnih materialov pod vplivom nepravilnosti ali motenj. S svojimi ugotovitvami je postavil pod vprašaj dolgo uveljavljeno teorijo o toplotnih in električnih izolatorjih ter razvil nov pristop, ki omogoča prepoznavanje toplotnih in električnih lastnosti. 

Na slavnostni prireditvi, ki bo 28. novembra v Cankarjevem domu, bodo podelili še Zoisova priznanja za pomembne dosežke, Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, Zoisovo nagrado za življenjsko delo, Puhovo nagrado in Puhovo nagrado za življenjsko delo in Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije. Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva prejme akad. prof. dr. Željko Knez s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru (UM FKKT). Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki prejme dr. Ivan Šprajc z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) in Inštituta za antropološke in prostorske študije. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino prejme red. prof. dr. Uroš Potočnik z Medicinske fakultete in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo UM. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov prejme prof. dr. Andreja Benčan Golob z Instituta »Jožef Stefan«. Zoisovo priznanje za vrhunske dosežke na področju okoljske etike in etike živali prejme izr. prof. dr. Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju numerične matematike prejme prof. dr. Vito Vitrih s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije in Inštituta Andrej Marušič UP. Puhovo nagrado za vrhunske dosežke  za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico prejmejo dr. Matija Gatalo, dr. Nejc Hodnik, dr. Marjan Bele in prof. dr. Miran Gaberšček s Kemijskega inštituta. Puhovo nagrado za življenjsko delo prejme Igor Akrapovič iz podjetja Akrapovič za vseživljenjsko predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij. Priznanje ambasadorka znanosti RS za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije prejme prof. dr. Kristina Djinović-Carugo, Evropski laboratorij za molekularno biologijo (angl. European Molecular Biology Laboratory – EMBL Grenoble, Francija).

Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti vsako leto podeli največ 15 nagrad in priznanj, med katerimi podeli največ dve Zoisovi nagradi za življenjsko delo, štiri Zoisove nagrade za vrhunske dosežke, šest Zoisovih priznanj, eno priznanje ambasador znanosti RS ter skupno do tri Puhove nagrade ali priznanja, od tega največ eno nagrado za življenjsko delo.

Prejemnicam in prejemnikom iskreno čestitamo.