To je pokazala raziskava, ki je bila na vzorcu 552 majhnih, srednjih in velikih podjetij iz Slovenije, Hrvaške, Bolgarije, Madžarske in Slovaške izvedena med aprilom in junijem 2024. Raziskava je del projekta »Spodbujanje zaposlovanja državljanov tretjih držav prek socialnega dialoga«, ki ga financira Evropska komisija (HORIZON-Recruit4Tomorrow – 101102367), koordinator je Združenje delodajalcev Slovenije, v raziskovalni ekipi pa sodelujejo tudi izr. prof. dr. Valentina Franca s Fakultete za upravo ter prof. dr. Polona Domadenik Muren in asist. Hana Končan z Ekonomske fakultete.

Projekt naslavlja izzive na področju zaposlovanja delavcev iz tretjih držav in vlogo socialnih partnerjev. V prvi fazi projekta je raziskovalna skupina podrobno preučila trge dela v sodelujočih državah ter izvedla več fokusnih skupin z deležniki v posamezni državi. Osredotočili so se na vprašanja, kolikšen je obseg zaposlovanja državljanov tretjih držav med anketiranimi podjetji, kakšne so razlike med panogami, državami in podjetji ter kakšne so posebnosti z vidika poklica, ki ga opravljajo delavci iz tretjih držav. Nadalje je raziskovalce zanimalo, kako zaznamo razlike v motivih in ovirah pri zaposlovanju tujcev tretjih držav in kakšno vlogo imajo pri tem delavski predstavniki, zlasti sindikati.

Poleg že omenjenih razlik v številu zaposlenih tujcev iz tretjih držav in njihovi izobrazbi, je raziskava pokazala tudi na razlike v vrsti del, ki jih opravljajo tujci. Če so pretekli migracijski valovi predvsem vključevali preseljevanje iz revnejših v bogatejše evropske države, na primer selitve nekvalificiranih delavcev iz nekdanje Jugoslavije v Nemčijo, sta globalizacija in tehnološki napredek povečala povpraševanje po visoko usposobljenih delavcih, zaradi česar je migracija v države z visokimi dohodki zdaj bolj osredotočena na kvalificirane delavce.

V Bolgariji je skoraj polovica podjetij poročala, da državljani tretjih držav opravljajo strokovna in tehnična dela. Nasprotno pa je večina hrvaških anketirancev navedla, da državljani tretjih držav opravljajo osnovna dela, sledijo storitvena dela, ki so tesno povezana s sektorjem turizma in gostinstva. Večina anketirancev na Madžarskem in v Sloveniji je poročala, da so delavci iz tretjih držav zaposleni v proizvodnih (predelovalnih) dejavnostih, prav tako je o tem poročalo 45 % slovaških anketirancev (več o tem Zaposlovanje tujcev: Prednosti in slabosti zaposlovanja iz tretjih držav - HR&M (hrm-revija.si)

Na podlagi izvedene empirične raziskave in novih spoznanj bodo socialni partnerji v zadnji fazi projekta do konca maja 2025 pripravili predloge za prilagajanje na izzive, ki jih prinaša večje vključevanje delavcev iz tretjih držav. Projekt bo prispeval k socialnemu dialogu pri odzivanju na spremembe na področju zaposlovanja ter okrepil zmogljivosti socialnih partnerjev za učinkovitejše sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju ustreznih politik, ki jih na ravni Evropske unije še ni.

V zadnjih dveh desetletjih je EU sicer vzpostavila enoten pravni okvir za migracijsko politiko z osredotočenostjo na zaščito zunanjih meja in urejanje vseh glavnih oblik migracij, kot so azil, združevanje družin in zaposlovanje. Kljub napredku pa države članice težko dosežejo soglasje glede skupne politike zaposlovanja delavcev iz tretjih držav (to je nedržavljanov držav članic EU), saj mnoge države to vidijo, kot ključen del svoje suverenosti.

  • Sofinancira EU