Je bila Avstralija bolj namočena kot Slovenija?
Miran Udovč
Datum objave:
Svetovno znani visoki apnenčasti stolpiči v avstralski puščavi Pinnacle Dessert so stari približno 100 tisoč let, Avstralija pa je bila v tistem času celo bolj namočena kot Slovenija. To so z inovativno metodo ugotovili znanstveniki, med njimi prof. dr. Andrej Šmuc in doc. dr. Aleš Šoster z Naravoslovnotehniške fakultete UL ter dr. Matej Lipar in dr. Mateja Ferk iz ZRC SAZU.
Slovenski raziskovalci so skupaj z avstralskimi in angleškimi sodelavci proučevali eno izmed najslikovitejših kraških pokrajin na svetu: ‘’The Pinnacle Desert’’ v narodnem parku Nambung v Zahodni Avstraliji. Ta je znana zaradi nenavadne kraške pokrajine, ki jo sestavljajo do več metrov visoki apnenčasti stolpiči, ki gledajo izpod puščavskega peska. Nastanek stolpičev, predvsem pa čas njihovega nastanka, je še do danes ostajal neznan. Z revolucionarno metodo datacije železovih gomoljev na karbonatnih stolpičih in uporabo geokronološke ure (U/Th)-He so kot prvi na svetu ugotovili starost zakrasevanja pleistocenskih apnencev. Njihova geološka ura je dosledno pokazala starost približno 100.000 let.
V istem času, kot so kemične reakcije omogočile rast železovih gomoljev v tleh, se je pod njimi apnenčasta podlaga hitro raztapljala in nastali so stolpiči, ki jih vidimo še danes. Za to je bila potrebna zelo velika količina vode in tako so naši znanstveniki hkrati odkrili in dokazali tudi eno najbolj vlažnih medledenih obdobij v zadnjih pol milijona let.
Njihov inovativni pristop k določanju starosti kraških reliefnih oblik je pokazal veliko bolj mokro Zahodno Avstralijo, popolnoma drugačno kot danes. Avstralija je bila takrat celo bolj namočena kot danes Slovenija.
Izjemna vrednost raziskave je v tem, da je uvedena metoda določanja starosti univerzalno uporabna za podobne kraške oblike z železovimi gomolji. Omogoča natančno preučevanje okoljskih sprememb in hitrih podnebnih nihanj v zadnjih nekaj milijonih let.
Več o raziskavi si lahko preberete v prestižne znanstvene revije Science Advances in poljudni The Conversations.
Avtorji prispevka so:
dr. Matej Lipar (matej.lipar@zrc-sazu.si), dr. Milo Barham (Milo.Barham@curtin.edu.au), dr. Martin Danišík (M.Danisik@curtin.edu.au), prof. dr. Andrej Šmuc (andrej.smuc@ntf.uni-lj.si), prof. dr. John A. Webb (John.Webb@latrobe.edu.au), dr. Kenneth J. McNamara (kenneth.mcnamara@uwa.edu.au), dr. Aleš Šoster (ales.soster@ntf.uni-lj.si), dr. Mateja Ferk (mateja.ferk@zrc-sazu.si)
