Od posthumanizma do umetne inteligence: Učenje za inteligentno prihodnost na Jesenski šoli EUTOPIA Ekološka inteligenca

Prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat je v uvodu k programu poudarila, da »ekološka inteligenca zajema prepletenost človeških in nečloveških akterjev ter od nas zahteva novo paradigmo razumevanja vključevanja in raznolikosti«. To je bila iztočnica za dvodnevni program, ki je združeval humanistične in tehnološke pristope ter presegal antropocentrične paradigme razumevanja sveta.

Prvi dan je bil posvečen okoljski humanistiki in posthumanizmu. Po pozdravnem nagovoru prorektorice je program nadaljeval prof. dr. Daniele Brombal z Univerze Ca' Foscari v Benetkah, ki je na dopoldanski delavnici študentke in študente spodbudil k deljenju vrednot, strategij in ciljev za bolj vključujočo in kompleksno prakso okoljske humanistike.

Sledilo je predavanje dr. Giustina Selvelli, postdoktorske raziskovalke na Univerzi v Ljubljani, o okoljskem propadanju in ogroženi kulturni dediščini, pri čemer je izpostavila pomen manjšinske perspektive. Njeno predavanje je spodbudilo razpravo o vplivu ekoloških sprememb na marginalizirane skupnosti in njihovo dediščino.

V popoldanskem predavanju je prof. dr. Brombal predstavil prakso angažiranega raziskovanja politične ekologije z izkušnjami iz Benetk kot globalnega laboratorija za razumevanje okoljskih in družbenih sprememb.

Dan se je zaključil s predavanjem dr. Marije Grech z Univerze na Malti, ki je razmišljala o povezavah med zemljo in morjem v kontekstu ekološke inteligence. »Ekološka inteligenca zahteva nove načine razmišljanja o zemlji in morju ter temeljit premislek samega pojma znanja, še posebej v odnosu do specifično zemeljske logike, ki ga oblikuje v zahodnem imaginariju,« je poudarila dr. Grech.

Drugi dan je bil posvečen vprašanjem umetne inteligence in njenim vplivom na sodobno družbo ter ekologijo. Dopoldanski predavanji sta osvetlili kritične razmisleke o tehnologijah umetne inteligence. Dr. Jernej Markelj z Univerze v Amsterdamu in Univerze v Ljubljani je razpravljal o posthumanistični kritiki velikih jezikovnih modelov in opozoril na njihove temeljne družbene in okoljske implikacije.

Dr. Claudio Celis Bueno z Univerze v Amsterdamu je predstavil koncept "mašinske teorije presežne vrednosti" ter pojasnil, kako umetna inteligenca redefinira odnos med delom, kapitalom in tehnologijo. »Za soočanje z urgentnimi okoljskimi vprašanji moramo preseči tradicionalno delitev med naravo, kulturo in tehniko. Potrebujemo kritiko kapitalizma, ki te odnose preoblikuje iz novih, interdisciplinarnih, ekoloških perspektiv,« opominja dr. Celis Bueno.

Lara Barzon, doktorska študentka v skupnem doktorskem programu EUTOPIA Co-tutelle na Univerzi v Warwicku in Univerzi v Ljubljani, je predavala o odpornosti in kolektivni inteligenci skozi prizmo sodobne umetnosti. »Ekološka inteligenca je kolektivna, povezana in razpršena inteligenca, ki se prepleta na ravni človeških in nečloveških teles ter v odnosih. To je zavezništvo inteligenc, ki vibrirajo za ponovno iznajdbo negovalnega, kolektivnega, antikapitalističnega načina sobivanja,« pojasnjuje Lara Barzon.

Popoldanski predavanji sta raziskovali vpliv generativne umetne inteligence in nove etične imperative. Dr. Jakko Kemper z Univerze v Amsterdamu je opozoril na iluzije, ki jih ustvarja generativna umetna inteligenca ter razkril njeno odvisnost od ekološko nevzdržnih praks. »Ekološka inteligenca pomeni prepoznati, da iluzije brez trenja, neposrednosti in učinkovitosti, ki jih generativna umetna inteligenca razširja, neposredno podpirajo nevzdržno ekologijo ekstrakcije in izkoriščanja,« je izpostavil Kemper.

Dr. Jernej Kaluža z Univerze v Ljubljani pa je s predavanjem o etiki nomadskega lokalizma osvetlil potrebo po ponovnem premisleku o epistemologijah v času antropocena.

Jesenska šola se je zaključila s predavanjem prof. Vladana Jolerja z Univerze v Novem Sadu, ki je raziskoval tehnokolonializem in kompleksne mreže povezav med tehnologijo, kapitalom in ekologijo. Joler je razkril, kako sodobne tehnološke prakse oblikujejo ekološko in družbeno neenakost, ter pozval k odgovornemu razmisleku o prihodnosti z naslednjo, na prvi pogled norčavo mislijo: »Vse oranžne mačke si delijo eno možgansko celico.«

Jesenska šola EUTOPIA Ekološka inteligenca je bila edinstvena priložnost za interdisciplinarno raziskovanje ekološke inteligence in njenega potenciala za oblikovanje trajnostne prihodnosti. Študenti in profesorji so skupaj raziskovali prepletenost človeških in nečloveških akterjev ter oblikovali nove perspektive za reševanje globalnih izzivov, ki jih prinašata ekološka in digitalna transformacija.