Na Univerzi v Ljubljani ustanovljena organizacijska enota za raziskovalno etiko in integriteto

Rektor je dodal: »Vprašanje integritete v raziskovalnem delu postaja vedno pomembnejše v celotni mednarodni akademski skupnosti, saj je način ocenjevanja uspešnosti raziskovalnega dela predvsem s štetjem znanstvenih objav in njihove citiranosti vodil v številne kršitve od prilagajanja rezultatov do tako imenovanega častnega avtorstva (dodajanje med avtorje znanstvenih dosežkov raziskovalce, ki dejansko niso sodelovali pri raziskavah) in številne druge nepravilnosti. Na Univerzi v Ljubljani se zavedamo tovrstnih težav in zato smo ustanovili posebno organizacijsko enoto, ki se bo posvečala integriteti v raziskovalnem delu predvsem z ozaveščanjem vseh zaposlenih na Univerzi v Ljubljani, kako pomembno področje je ohranjanje integritete v raziskovalnem delu. Hkrati smo v preteklih dveh letih že vzpostavili sistem ocenjevanja raziskovalnega dela, ki temelji na kakovostnem presojanju znanstvenih dosežkov in ne nagrajuje čim večjega števila znanstvenih publikacij, temveč njihov pomen za znanost in družbo.«

»Ob osvetlitvi različnih kršitev in povečanju družbene ozaveščenosti glede škodljivosti neetičnih in vprašljivih akademskih praks se vse več raziskovalnih institucij zaveda pomena vrednot, ozaveščanja, usposabljanja, primernega naslavljanja težav in gojenja organizacijske kulture, ki spodbuja etiko in integriteto pri svojem delu – z vidika lastne verodostojnosti in odličnosti kot tudi z vidika zaupanja javnosti v raziskave in znanost,« ob vzpostavitvi enote poudarja prof. dr. Nina Peršak, ki je prevzela vodenje enote. Ob tem dodaja, da raziskovalna (ali znanstvena) etika in integriteta zajemata tako etično in integritetno ravnanje v samem raziskovanju – od začetka, npr. pisanja projektnih prijav, do konca, npr. objavljanja raziskovalnih rezultatov – kot širše integritetno, etično delovanje v raziskovalnih institucijah in celotnem akademskem prostoru. Univerze so v tem okviru ključne avtoritete, ki nosijo posebno družbeno odgovornost, da izobražujejo posameznike, ki spoštujejo (in da predstavljajo delovno okolje, ki spoštuje) temeljne postulate raziskovalne etike in integritete, kot tudi, da uspešno naslavljajo kršitve slednjih ter potencialna nova tveganja na tem področju, kot so na primer zlorabe in ogrožanje varnosti raziskav ali izzivi generativne umetne inteligence.

Prof. dr. Nina Peršak je doktorica prava ter magistra socialne in razvojne psihologije (Ljubljana in Cambridge) z bogatimi izkušnjami na področju raziskovalne etike, izvaja etične presoje predlogov raziskav in monitoriranje že financiranih raziskovalnih projektov tako na ravni EU kot na nacionalni in regionalni ravni različnih držav članic EU ter izvaja različna usposabljanja na področju raziskovalne etike in integritete. Njena raziskovalna področja, poleg etike in integritete, so tudi kazensko pravo, človekove pravice, kriminologija, socialna psihologija in viktimologija. Prof. dr. Peršak je med drugim tudi Akademska svetovalka Univerze v Gentu, kjer je kot profesorica več let delovala, sodirektorica Delovne skupine ‘Enakost in kazensko pravosodje’ Berkeley Centra za primerjalno pravo enakopravnosti in nediskriminacije (BCCE), UC Berkeley, v uredništvih več mednarodnih revij ter članica različnih mednarodnih strokovnih teles in mrež, npr. Ekspertne skupine Evropske komisije za kazenskopravno politiko in mreže ENERI (European Network for Research Ethics and Integrity).