Polnopravno članstvo Slovenije v Esi odpira nove možnosti za sodelovanje UL

Slovenski znanstveniki in raziskovalci, vključno z zaposlenimi na članicah Univerze v Ljubljani, že danes aktivno sodelujejo v številnih projektih, povezanih z vesoljskimi tehnologijami. Na Univerzi v Ljubljani smo za Evropsko vesoljsko agencijo do sedaj izvedli približno 40 projektov, pri čemer so bili najbolj aktivni raziskovalci Fakultete za matematiko in fiziko UL, Fakulteta za strojništvo UL, Fakultete za elektrotehniko UL in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo UL.

Med drugim smo razvili spektroskopske tehnike za sistem Esine misije Gaia, ki raziskuje posebne vrste zvezd za natančno kartiranje več kot milijarde zvezd v naši galaksiji. Ukvarjali smo se s profili vetra v mezoskali in asimilacijo podatkov za numerično napovedovanje vremena ter analizo in preverjanjem padavin ciklonskega sistema z uporabo satelitskih meritev padavin. Preučevali smo kavitacijo v termosenzibilnih tekočinah in izvajali poskusi in simulacije kavitacije in kavitacijske erozije v kriogenih tekočinah. Za daljše bivanje v breztežnostnem prostoru smo razvijali tiskanje personaliziranih zdravil in prehranskih dopolnil. Razvili smo napovedni model učinkovitosti protiukrepov na kardiovaskularni sistem in premikanje tekočin v simuliranih pogojih mikrogravitacije ter opremo za neinvazivno določanje tlaka v vratni veni in tveganja za trombozo. Napovedovali smo življenjsko dobe sendvičastih kompozitov za vesoljska vozila za večkratno uporabo ter razvijali samoorganizacijske roje milirobotov za avtonomno spreminjanje neznanega zrnatega terena.

Satelitske posnetke smo uporabili na najrazličnejših področjih, od kmetijstva in gozdarstva, opazovanja naravnih nesreč, kot so poplave in suše, opazovanja infrastrukture do spremljanja naravnega okolja. V celotni Sloveniji, na primer, spremljamo travnike, košnje ter njihovo stanje. To je izjemnega pomena za številne živalske in rastlinske vrste, za ohranjene biotske pestrosti in s tem za določanje zdravja našega okolja. S satelitskimi posnetki kartiramo tujerodne invazivne vrste, kot sta recimo zlata rozga in japonski dresnik, ter določamo uspešnost omejevanja njihovega širjenja. S satelitskimi posnetki tudi določamo čas ozelenitve dreves in tako spremljamo medletne vremenske razlike in odziv gozdov na podnebne spremembe. Z radarskimi satelitskimi posnetki na nekaj dni opazujemo premik vsakega objekta v Sloveniji. To omogoča opazovanje stabilnosti pa tudi odziva infrastrukture na pojave, kot so plazovi, potresi in podobno.

Slovensko polnopravno članstvo v Esi bo omogočilo širše povezovanje ter razvoj projektov, ne le znotraj univerz in raziskovalnih inštitutov, temveč bo tudi okrepilo konkurenčnost slovenskega gospodarstva v globalnem vesoljskem sektorju. V osmih letih pridruženega članstva je 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v skupni vrednosti 42,1 milijona evrov, do konca leta 2024 pa naj bi ta znesek narasel na 50 milijonov evrov.

Vodja slovenske vesoljske pisarne, Tanja Permozer, je za STA pojasnila, da v Sloveniji ne primanjkuje idej in projektov za razvoj novih področij, a obstaja problem pomanjkanja specializiranega strokovnega kadra. V ta namen je bila letos ustanovljena ESERO, izobraževalna pisarna Ese, ki deluje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. UL je skupaj s partnerji iz Češke Republike, Nemčije in Francije v letu 2025 postala članica Esine Earth Observation Academy, izobraževalnega središča za opazovanje Zemlje iz vesolja. V okviru projekta bomo za Eso v naslednjih treh letih izvedli več kot deset poletnih šol, pet hekatonov in več spletnih izobraževanj (MOOC).