Življenje risa: Kaj razkrivajo vseevropske raziskave?
L. Hočevar
Datum objave:
Risi so izjemni plenilci, ki so se prilagodili življenju v različnih pokrajinah – od arktične tundre do mediteranske makije. A le če jim to dopušča človek. To sta potrdili novi vseevropski raziskavi, pri katerih so sodelovali tudi raziskovalci z Univerze v Ljubljani. Raziskavi ponujata nove vpoglede v način lova risov, njihove prehranjevalne navade ter glavne vzroke smrtnosti.
V prvi raziskavi, ki jo je vodila Biotehniška fakulteta UL, so opazili, da se risi iz različnih območij po Evropi razlikujejo v stopnji plenjenja in času prehranjevanja. Risi v manj produktivnih okoljih uplenijo manj živali in za lov uporabljajo večja območja. Raziskovalci so obenem opazili, da se risi s plenom hranijo krajši čas, kjer sta prisotna divji prašič in rjavi medved. Ta mrhovinarja namreč risu pogosto odvzameta plen in ga s tem prikrajšata za hrano. Prav tako so se risi krajši čas hranili s plenom na območjih, ki so pod večjim vplivom človeka, verjetno, ker risi tam zaradi človeških motenj prej zapustijo svoj plen, kot bi ga sicer.
V drugi raziskavi so na evropskem nivoju raziskali preživetje skoraj 700 risov. Po večjem delu Evrope so bili glavni vzroki smrtnosti povezani s človekom, pri čemer se pogostost nezakonitega ubijanja risov ni razlikovala med državami, kjer je ris popolnoma zavarovan, in tistimi, kjer je dovoljen zakonit lov. V povprečju je bilo preživetje samic za polovico večje kot preživetje samcev, kar je verjetno povezano z drznejšim vedenjem samcev ter njihovimi večjimi ozemlji.
Galerija fotografij
»Tako obsežni raziskavi smo lahko opravili zahvaljujoč vseevropski mreži raziskovalcev risov, ki nam je omogočila dostop do podatkov iz različnih držav. Le s takšnim pristopom je mogoče priti do znanja, kako se vrsta odziva na zelo raznolike okoljske razmere in vplive, ki jih imamo ljudje na naravo,« je povedal dr. Miha Krofel z Biotehniške fakultete UL in eden izmed vodij raziskav.
V Sloveniji je bilo preživetje risov med najvišjimi v Evropi. To še posebej velja za rise, ki so bili v zadnjih letih doseljeni iz Karpatov in njihove potomce. V preteklosti je bila sicer tudi pri nas smrtnost višja, predvsem zaradi zdravstvenih težav povezanih s parjenjem v sorodstvu.
Raziskavi sta bili te dni objavljeni v znanstvenih revijah Journal of Animal Ecology in Conservation Biology, sofinancirali pa sta ju Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (projekta InterMuc in ExtremePredator) ter Evropska unija (projekt LIFE Lynx).
Povezavi do izvirnih znanstvenih člankov:
- Oliveira in sod. 2025. Ecological and intrinsic drivers of foraging parameters of Eurasian lynx across Europe. Journal of Animal Ecology, 94: 154–167
- Premier in sod. 2025. Survival of Eurasian lynx in the human-dominated landscape of Europe. Conservation Biology, e14439
Kontakt za dodatne informacije:
- dr. Miha Krofel, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire; e-mail: miha.krofel@bf.uni-lj.si
