Deželni dvorec, dom Univerze v Ljubljani, bo zasijal v novi-stari podobi

Sanacija fasade se izvaja skladno z barvno podobo, ki je bila določena v sklopu zadnje celovite prenove fasade med leti 2002 in 2004 na podlagi rezultatov tedaj opravljenih sondažnih raziskav, pojasnjujejo na ZVKDS. Pri restavratorskih delih strešnih stolpičev so odkrili ostanke zlato-rumene barve, ki je bila uporabljena pri prejšnji obnovi, a jo je zaradi onesnaženega ozračja prekrila patina.

Ker gre pri projektu za sanacijo poškodb z namenom vzdrževanja fasade in ne za celosten poseg, se poškodbe fasade in restavratorska dela izvajajo samo lokalno. Namen pa je predvsem preprečitev nadaljnjih poškodb fasade.

Izvedba sanacije fasade sedeža Univerze v Ljubljani bo stala predvidoma 780.086,62 EUR z DDV in je sofinancirana v okviru vzdrževalnih del na področju visokega šolstva v letu 2024 in 2025 s strani Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije v višini 569.790,00 EUR.

Poslopje, ki je danes sedež Univerze v Ljubljani, so začeli graditi v letu 1899, zgradili pa so ga leta 1902. Najprej je služilo koz sedež kranjskega deželnega zbora in deželnega odbora, leta 1919 pa se je v njem naselila novoustanovljena prva slovenska univerza.

Poslopje deželnega dvorca je zasnovano kot renesančna palača in ima zaradi razlik v nivojih terena v Gosposki ulici pritličje in tri nadstropja, v drugih ulicah pa zvišano pritličje in dve nadstropji. V reprezentativnem prvem nadstropju je v traktu proti Kongresnemu trgu sejna soba z izhodom na balkon – nekdanja sejna soba deželnega glavarja. Na nasprotni strani, proti Peternelovi ulici, pa je deželna zbornica, do katere vodi stopnišče tudi iz Vegove ulice. V prvem nadstropju so še drugi bogato dekorirani prostori, v drugem nadstropju pa je zlasti lepa slavnostna sprejemnica deželnega glavarja, ki je bila povezana z njegovim stanovanjem.