Univerza v Ljubljani pozdravlja uvedbo dneva znanosti
Bor Slana/STA
Datum objave:
Vlada je sprejela predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki kot nov državni praznik uvaja dan znanosti – ta bo 10. novembra. Praznik je bil razglašen na pobudo Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Rektorske konference RS, katere članica je tudi Univerza v Ljubljani, Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije, Inženirske akademije Slovenije ter Slovenske medicinske akademije.
Po navedbah Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namen dneva znanosti kot državnega praznika približati znanost širši javnosti in krepiti znanje kot eno temeljnih vrednot slovenske družbe.
Obeleževanje praznika ob dnevu znanosti spodbuja zanimanje za raznolike znanstvene dosežke, aktualne težave na področju znanosti in aktivno vključevanje najširše javnosti v razprave o ključnih odprtih vprašanjih v sodobni družbi. Na tem področju je aktivna tudi Univerza v Ljubljani, ki z organiziranjem različnih javnih razprav, festivalov in konferenc ter razstav, kot je bila denimo razstava Portreti znanosti na Krakovskem nasipu in Dosežki Univerze v Ljubljani skozi oči umetnikov na Jakopičevem sprehajališču v Tivoliju, spodbuja zanimanje širše znanosti za znanost in znanstvene dosežke.
Na ta dan bodo vsako leto podeljene najvišje državne nagrade za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, kot so Zoisove in Puhove nagrade in priznanja. Praznik obeležuje dan smrti Žige Zoisa, saj je dan njegovega rojstva, 23. november, že državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Podobno kot pri kulturnem prazniku bi tako obeležili, kar je mecen slovenske znanosti naredil za razvoj znanosti, so navedli na ministrstvu. Na 10. november pa je določen tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj, zato bo po mnenju pobudnikov državni praznik na ta datum še bolj poudaril mednarodno razsežnost raziskav in pomembno vlogo znanosti za razvoj planeta.
Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič: »V zadnjih letih se vedno pogosteje srečujemo z dvomi v znanost, v poslanstva univerz, v naše delo in znanje. Dan znanosti bo prispeval k boju proti temu, saj dosežki in dognanja znanstvenega dela ne smejo ostati zaprti za stenami predavalnic, pisarn ali laboratorijev. Večina odličnih dosežkov znanosti namreč slej ko prej dobi svoje mesto v družbi, ali v obliki inovacij, ki lajšajo naša življenja, ali v obliki znanja, ki plemeniti našo družbo in medčloveške odnose, ali pa enostavno v zavedanju, da vemo nekaj več. Še posebej pa je znanost pomembna v času, ko se človeška družba srečuje s številnimi izzivi, od globalnega segrevanja do porasta populizmov in krhanja demokratičnih procesov. Odgovore na te izzive lahko ponudi le povrnitev zaupanja v znanje in znanost ter v vrednote razsvetljenstva, kot so demokracija, spoštovanje človekovih pravic in druge, k vračanju zaupanja v znanost pa bo lahko prispeval tudi nov praznik, dan znanosti.«
Pobudniki so poudarili, da je znanje ključno za razvoj države, vendar dosežki raziskovalnih in inovacijskih aktivnosti v širši družbi niso dovolj prepoznani kot gibalo napredka. Zato je znanosti na državni ravni treba dati večjo veljavo, so še navedli na ministrstvu.