Mladi in cepljenje proti COVID-19: Kaj je vplivalo na njihovo odločitev glede cepljenja?
Maksim Goncharenok/Pexels
Datum objave:
Za cepljenje proti COVID-19 so se v Sloveniji najpogosteje odločili mladi v starosti od 23 do 26 let, z višjo stopnjo izobrazbe in nadpovprečnim materialnim statusom. Nasprotno pa so cepljenje pogosteje zavrnili najmlajši (15–18 let) in nekoliko starejši (27–30 let) mladi, ki so imeli nižjo stopnjo izobrazbe, pogosteje živeli na podeželju ter imeli matere ali primarnega skrbnika z nižjo izobrazbo. Ti so tudi pogosteje poročali, da so COVID-19 že preboleli. Raziskava Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, ki je proučevala, zakaj je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, je tako pokazala, da so odločitve, mladih glede cepljenja močno povezane z njihovim socio-ekonomskih statusom.
Študija je bila izvedena na spletnem panelu JazVem (Valicon) in je vključevala 507 mladih starih med 15 do 30 let. Med udeleženci raziskave je bilo 45,8 % cepljenih, 30,0 % jih je zavračalo cepljenje, 12,4 % je bilo zadržanih, 11,8 % pa je odlašalo s cepljenjem in nameravalo cepljenje opraviti v bližnji prihodnosti. Pomemben doprinos študije je, da ni vključevala le pojasnjevanje razlik med cepljenemi in necepljenemi, temveč so raziskovalke necepljene razdelile na tri podskupine: tiste, ki se nameravajo cepiti, zadržane do cepljenje in tiste, ki cepljenje popolnoma zavračajo.
Zakaj so nekateri mladi odlašali, bili zadržani ali zavračali cepljenje proti COVID-19?
Pomembni dejavniki, ki so ločili cepljene od ostalih skupin, so bili predvsem višje zaupanje v znanost, cepiva in v zdravstveni sistem ter pozitiven odnos do cepljenja proti COVID-19. Mladi, ki so bili zadržani do cepljenja ali ga zavračali, so imeli izrazitejši negativen odnos do cepiv, nižjo zaznavo družbenih pričakovanj glede cepljenja, so pogosteje poročali večjo samoučinkovitost pri spoprijemanju z zdravstvenimi težavami ter bili nagnjeni k teorijam zarote. Posebno zanimivi so bili mladi, ki so s cepljenjem odlašali. Čeprav so izražali največji strah pred boleznijo COVID-19, so zaradi dvoma v varnost cepiv na eni strani in dvoma o svojih sposobnosti obvladovanja zdravstvenih težav na drugi strani, odlašali s cepljenjem.
Študija pomembna tudi za snovanje strategij glede cepljenje pri drugih boleznih
V Sloveniji je bila leta 2021 stopnja precepljenosti proti COVID-19 med najnižjimi v Evropski uniji, zlasti med mladimi, starimi do 37 let. Raziskovalke so za namen pridobitve boljšega vpogleda v dejavnike vedenja mladih glede cepljenja proti COVID-19 v Sloveniji zasnovale model, ki je integriral teorijo načrtovanega vedenja, model zdravstvenega prepričanja in druge pomembne sociodemografske in z zdravjem povezane dejavnike, ki lahko bolje pojasnijo kompleksnost delovanja mladih glede cepljenja.
Ugotovitve študije lahko pomagajo oblikovalcem zdravstvenih politik pri snovanju strategij naslavljanja mladih glede cepljenja tudi pri drugih nalezljivih bolezni. Pri tem pa je ključnega pomena upoštevanje kompleksnega prepleta značilnosti, strahov in stališč do cepljenja, ki zahteva diferenciran pristop predvsem do različnih podskupin, ki cepljenju niso naklonjene.
Članek: Atanasova, S., Kamin, T., & Perger, N. (2025). Predictors of COVID-19 Vaccination Intention and Behavior Among Young People in a European Union Country With Low COVID-19 Vaccination Rates: Cross-Sectional Study. JMIR Public Health and Surveillance, 11, e64653. doi: 10.2196/64653
To delo je bilo finančno podprto s strani Slovenske agencije za raziskovalno in inovacijsko dejavnost v okviru raziskovalnega programa Socialna psihologija in sociologija vsakdanjega življenja (številka programske skupine: P5-0183).
