Nujnost umetnosti v nestabilnih časih: okrogla miza Umetnost in njen faktor vpliva

Katja Kodba/STA
Datum objave:
Univerza v Ljubljani je ob odprtju razstave del iz umetniške zbirke UL ALUO Študentske grafike predstavnic ljubljanske grafične šole: Tinca Stegovec, Adriana Maraž, Metka Krašovec in Zora Stančič v Galeriji UL organizirala okroglo mizo o vlogi univerze pri ohranjanju muzejske kulturne dediščine in razvoju sodobne umetnosti z naslovom Umetnost in njen faktor vpliva. Sodelujoče in sodelujoči so razpravljali, kako arhivirati umetniški spomin in preteklost povezati s prihodnostjo in kaj pomeni umetnost v kontekstu novih distribucijskih kanalov. Okroglo mizo je povezoval prorektor UL za umetnost, prof. mag. Matjaž Drevenšek.
Izr. prof. dr. Nadja Zgonik z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO) je uvodoma obrazložila, da so se sodelujoči pri iskanju naslova za okroglo mizo poigrali z besedami. "Z dejavnikom vpliva se ukvarja celotna visokošolska srenja, mi pa smo želeli opozoriti, da je prav umetnost tista, ki iz akademskega sega v širši družbeni prostor in ga sooblikuje. Pri tem se sprašujemo, v kolikšni meri se UL zaveda tega poslanstva. Dejstvo je, da se v območju umetnosti marsikdaj počutimo nerazumljene, saj je vrednotenje našega dela težko primerljivo z vrednotenjem predstavnikov medicine, naravoslovnih ved, kjer so učinki lažje merljivi in rezultati pa hitreje prinašajo točke."
Ob tem je izr. prof. dr. Barbara Predan z UL ALUO izpostavila potrebo po tem, da se pri administrativnem procesu habilitacije upošteva celovito delovanje raziskovalk in raziskovalcev na področju umetnosti. "Za vsako pregledno monografsko razstavo stoji večletno raziskovanje, ki potem lahko postane del neke večje razstave, kot je recimo Beneški bienale, ki si ga lahko ogleda ogromno ljudi. A na koncu bo vse to prineslo zgolj 5 strokovnih točk, ker pač ne gre za znanstveno delo. Tu ima UL še veliko prostora, odgovornost je tako na strani nas, da na to opozarjamo, kot tudi na UL, da spremeni sistem."
Prof. mag. Marko Naberšnik z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (UL AGRFT) se je ob vprašanju družbenega učinka umetniških del ustavil ob dilemi distribucije avdiovizualnih del. Prostori UL AGRFT zagotavljajo vrhunsko opremo, zlasti nova kinodvorana, a vendar za študentke in študente cilj ni predvajanje svojih del v prostorih univerze, ampak predstavitev v medijih in na festivalih. Po njegovem mnenju težava ni v delovanju univerze, ampak pri prenosu del v družbo in vrednotenju učinka: "Umetnost namreč ne spodbuja ugodja, užitka – tuji mediji nimajo več zavihka umetnosti, temveč entertainment, zabava, v ospredje pa pridejo zgolj tisti, ki dosežejo nek odziv občinstva."
Prof. Luka Juhart z Akademije za glasbo (UL AG) je izpostavil problematičnost diskurza o umetnosti, ki se poraja v družbi. "Zdi se, da se izpostavljajo umetniški dosežki, ki so vzeti iz konteksta. Osebno sem prizadet ob misli na vse svoje kolege, ki so svoje življenje posvetili umetnosti, garajo in so vzorni državljani, dosegajo vrhunske dosežke v svetovnem merilu. Vse članice univerze bi se morale opredeliti glede aktualnega problema in podpreti umetnost kot nekaj, kar bogati našo družbo, brez česar si ne moremo predstavljati svojega bivanja v državi, v tem svetu." Spomnil je tudi na to, da bi morali, po vzoru nagrajevanja športnega udejstvovanja študentk in študentov, nagrajevati tudi njihovo umetniško udejstvovanje. S tem so se sogovorniki strinjali in dodali, da bi bilo smiselno ustvarjalnost bolj vključiti v pedagoški proces na univerzi.
Sodelujoče in sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da je veliko spremembo prinesel prenovljen Zakon o znanstveni in raziskovalni dejavnosti, ki razlikuje med programskimi in razvojnimi sredstvi, ki spodbujajo večje interdisciplinarne ekipe ter uvajajo principe projektnega vodenja. Izr. prof. dr. Predan in izr. prof. dr. Zgonik sta v luči razstave in monografije spomnili, da sta rezultat velike in raznolike skupine zaposlenih in študentov na UL. Prof. dr. Predan je poudarila, da je bil v zadnjih letih to zgolj eden izmed odličnih projektov na ravni UL, ki so pokazali, kaj v praksi pomeni dobro vodenje in vključenost različnih poklicnih profilov v en projekt.
Okrogle mize se je udeležila tudi ministrica za kulturo, dr. Asta Vrečko, ki je izpostavila, da je disciplina kulturno-umetniškega dela podobna športni disciplini, saj do vrhunskih rezultatov privede trdo delo od mladosti naprej. Poudarila je, da gre za profesionalno pot, in da so rezultati odvisni od dostojnega življenja in plače; če se ukvarjaš izključno s preživetjem, se ne moreš ukvarjati z umetnostjo. Časi za umetnost morda ni najboljši, je pa zato umetnost še toliko bolj nujna, je sklenila.
Umetnost in njen faktor vpliva je bila prva od okroglih miz, s katerimi želi Univerza v Ljubljani spodbuditi širši razmislek o mestu umetnosti znotraj univerze in slovenske družbe, ter izpostaviti ključne težave in možnosti za nadaljnji razvoj.
-
prof. mag. Matjaž Drevenšek, prorektor UL za umetnost
Foto: Katja Kodba/STA
-
izr. prof. dr. Barbara Predan
Foto: Katja Kodba/STA
-
izr. prof. dr. Nadja Zgonik
Foto: Katja Kodba/STA
-
prof. mag. Marko Naberšnik
Foto: Katja Kodba/STA
-
prof. Luka Juhart
Foto: Katja Kodba/STA
-
dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo