Diverziteta kot gonilnik družbenega napredka: Posvet Rektorske konference Republike Slovenije

Posvet sta otvorila prof. dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem in predsednica Rektorske konference RS, ter Urban Kodrič, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Prof. dr. Kutnar je poudarila pomen sodelovanja med univerzami in ministrstvom ter omenila nedavni sestanek MVZI, kjer so predstavili podporne mehanizme za projekte. Prepričana je, da bo srečanje predstavnikov vseh osmih univerz prineslo nove ideje in pobude za še bolj vključujoče izobraževalno okolje. Urban Kodrič je izpostavil, da mora biti univerza prostor, kjer se raznolikost ne le sprejema, temveč tudi ceni: »Univerze niso le prostor za pridobivanje znanja, so mnogo več, so prostor, kjer se razvijajo vrednote, kjer se ustvarja varno in spoštljivo okolje za vse študente.«

Tretje poslanstvo univerz – od koncepta k dejanjem

Osrednji govorec, prof. dr. Attila Pausits, University for Continuing Education Krems, je predstavil pomen tretjega poslanstva univerz, ki presega tradicionalno izobraževalno in raziskovalno vlogo ter vključuje aktivno družbeno angažiranost. Opozoril je, da so tovrstne aktivnosti pogosto vezane na projekte, namesto da bi bile trajno integrirane v akademske strukture. Poudaril je, da tretje poslanstvo ni omejeno le na univerze, temveč da morajo sodelovati vsi akterji v družbi in da je medsektorsko sodelovanje zelo pomembno. Treba je jasno opredeliti cilje in kazalnike tretjega poslanstva ter razviti instrumente spremljanja.

Dobre prakse in inovativni pristopi

Univerze igrajo ključno vlogo pri spodbujanju vključujoče družbe in zmanjševanju socialnih neenakosti. Z različnimi projekti in praksami omogočajo dostopnost izobraževanja, podpirajo socialno ranljive skupine in ustvarjajo inovativne rešitve za večjo enakost v akademskem okolju. V drugem delu posveta so bile predstavljene dobre prakse, ki jih slovenske univerze že izvajajo na tem področju.

Prof. dr. Matevž Pogačnik iz Univerze v Ljubljani je predstavil pomen odprtodostopnih gradiv v dobi digitalizacije, ter poudaril, da je pomembno zagotoviti, da so vsebine dostopne vsem, saj je univerzalnost interneta njegova ključna vrednota. Univerza v Mariboru je razvila pedagoško mrežo za podporo visokošolskim učiteljem in sodelavcem ter študentsko središče UM kot oporno točko za študente. Univerza na Primorskem je predstavila različne aktivnosti, ki jih izvajajo, med drugim knjižnico in prostore, ki so namenjeni druženju, oboje je študentom na voljo 24/7. Vzpostavili so štipendijski sklad, v okviru katerega štipendirajo najbolj uspešne, pripravljajo pa tudi sklad za podporo študentom, ki so v finančni stiski, a izpadejo iz drugih sistemov pomoči. Univerza v Novi Gorici z organizacijskimi ukrepi, kot sta politika enakosti spolov in preprečevanje nadlegovanja, zagotavlja varno in vključujoče okolje. Spodbujajo umetniške in humanistične projekte ter ponujajo štipendije za nadarjene študente. Na Novi univerzi so vsa predavanja dostopna na e-učilnici, kar izboljšuje dostopnost študijskih vsebin. Univerza v Novem mestu s svojimi raziskavami naslavlja socialno neenakost, med drugim tudi z delavnicami za študente, na katerih preizkusijo simulacijo življenja na minimalni plači. Univerza Alma Mater Europaea skrbi za regionalno dostopnost kakovostnega izobraževanja, saj je razvojna podpora v Sloveniji neenakomerno porazdeljena. S projekti, kot so recimo Fizioterapevti brez meja, študentom omogočajo sodelovanje v humanitarnih dejavnostih po svetu. Evro-sredozemska univerza EMUNI pa z vključevanjem sirskih azilantov v visokošolsko izobraževanje prispeva k njihovi uspešni integraciji v družbo.

S svojimi pobudami univerze ne le izobražujejo, temveč tudi aktivno oblikujejo bolj pravično in solidarno družbo, kjer ima vsak posameznik možnost za uspeh.

Okrogla miza: Enake možnosti in pravice študentov - zakonski okvir in praksa

Posvet smo zaključili z okroglo mizo, na kateri so strokovnjaki razpravljali o zakonodajnih okvirih in praksi zagotavljanja enakih možnosti za vse študente. Boštjan Vernik Šetinc, samostojni svetovalec Zagovornika načela enakosti, je opozoril na pomanjkljivosti sistema: »Ni dovolj, da so zagotovljeni samo formalni pogoji. Imeti moraš možnost, da napisano tudi uresničiš. Individualne prilagoditve je treba zagotoviti, da bodo lahko študenti s posebnimi potrebami enakovredno študirali. Če tega ne narediš, je to tudi diskriminacija.«.

Izr. prof. dr. Milena Košak Babuder, Varuhinja študentov na Univerzi v Ljubljani, je poudarila potrebo po strokovni usposobljenosti zaposlenih na univerzah za delo s študenti s posebnimi potrebami. Glede prilagoditev študentov pa je izpostavila naslednje: »Prilagoditve naj bi prinesle izenačitev, da so lahko enakovredni, to niso ugodnosti. Pravica do prilagoditev je zato, da lahko študent dekompenzira svoje primanjkljaje, še vedno pa mora dokazati svoje znanje, tako kot drugi študenti.«

Duša Marjetič, vodja Sektorja za visoko šolstvo na MVZI, je predstavila novosti v Zakonu o visokem šolstvu, ki bo natančneje urejal podporo študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi. Kot ključno spremembo je predstavila individualiziran načrt prilagoditev, ki ga bodo morali visokošolski zavodi pripraviti skupaj s študenti. Novi zakon prinaša tudi novost glede dodatnega leta, visokošolski zavod bodo študentom s posebnimi potrebami in posebnimi statusi lahko omogočili več kot eno dodatno leto študija.

Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je poudarila, da je pomembno skrbeti za ranljive skupine, saj se njihove stiske sicer poglabljajo, hkrati pa opozorila, da prevelika osredotočenost nanje lahko vodi v stigmatizacijo, zato je ključno zagotavljati ukrepe za celotno populacijo ter hkrati ciljno podpreti tiste, ki to najbolj potrebujejo.