Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?
Pixabay
Datum objave:
Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?
To kompleksno vprašanje so v svoji raziskavi naslovili Jerneja Penca (ZRS Koper), Danijel Crnčec in Marko Lovec (oba Center za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani). Raziskovali so možnosti uporabe kartiranja občutljivosti kot orodja za vključevanje političnih, okoljskih in družbenih vidikov v prostorsko načrtovanje obnovljivih virov energije.
Na primeru Slovenije so pokazali, da kartiranje občutljivosti lahko pomaga prepoznati območja, kjer je mogoče razvijati obnovljive vire z nizkim tveganjem za konflikte z obstoječimi varstvenimi režimi. Obenem pa študija opozarja na pomembna tveganja, če širjenje obnovljivih virov poteka brez poseganja v druge varstvene režime, in izpostavlja izzive, ki čakajo Slovenijo pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Metoda kartiranja občutljivosti, ki v EU postaja vse bolj pomembna v kontekstu pospešenega uvajanja obnovljivih virov, je v slovenskem primeru še posebej dragocena. Doslej v obstoječih študijah varstveni režimi še niso bili zajeti v takšnem obsegu in raznolikosti.
Raziskava dopolnjuje obstoječe študije s premikom fokusa z vprašanj prepoznavanja, upoštevanja in naslavljanja občutljivosti k potencialu kartiranja občutljivosti za omogočanje anticipativnega, integrativnega in vključujočega načrtovanja, kar bi lahko vodilo v uvajanje obnovljivih virov energije z manj nasprotovanja javnosti. Hkrati pa raziskava izpostavlja vlogo kartiranja občutljivosti pri sprejemanju omejitev in kompromisov pri načrtovanju obnovljivih virov energije, kar premika razpravo iz izključno političnih odločitev k širšemu družbenemu konsenzu.
Raziskava je bila objavljena v reviji Journal of Environmental Policy & Planning.
Članek je bil pripravljen v okviru projekta J5-2562 – Prenos norm v EU in Sloveniji – ocena napredka k okoljski in trajnostni preobrazbi.
