Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Načrtovanje obnovljivih virov energije brez konfliktov?

vetrnice

Pixabay

Datum objave:

Oznaka:

  • Raziskovalni dosežki
  • Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost
  • Raziskovanje
  • CTR 6
  • CTR 7
  • CTR 11
  • CTR 13
  • CTR 15
  • UL FDV

Uvajanje obnovljivih virov energije je politična nujnost. A kako naj poteka, ne da bi ogrozilo druge pomembne cilje – kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, upravljanje voda, kulturna dediščina in javno zdravje – ter hkrati aktivno vključevalo javnost?

To kompleksno vprašanje so v svoji raziskavi naslovili Jerneja Penca (ZRS Koper), Danijel Crnčec in Marko Lovec (oba Center za mednarodne odnose s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani). Raziskovali so možnosti uporabe kartiranja občutljivosti kot orodja za vključevanje političnih, okoljskih in družbenih vidikov v prostorsko načrtovanje obnovljivih virov energije.

Na primeru Slovenije so pokazali, da kartiranje občutljivosti lahko pomaga prepoznati območja, kjer je mogoče razvijati obnovljive vire z nizkim tveganjem za konflikte z obstoječimi varstvenimi režimi. Obenem pa študija opozarja na pomembna tveganja, če širjenje obnovljivih virov poteka brez poseganja v druge varstvene režime, in izpostavlja izzive, ki čakajo Slovenijo pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Metoda kartiranja občutljivosti, ki v EU postaja vse bolj pomembna v kontekstu pospešenega uvajanja obnovljivih virov, je v slovenskem primeru še posebej dragocena. Doslej v obstoječih študijah varstveni režimi še niso bili zajeti v takšnem obsegu in raznolikosti.

Raziskava dopolnjuje obstoječe študije s premikom fokusa z vprašanj prepoznavanja, upoštevanja in naslavljanja občutljivosti k potencialu kartiranja občutljivosti za omogočanje anticipativnega, integrativnega in vključujočega načrtovanja, kar bi lahko vodilo v uvajanje obnovljivih virov energije z manj nasprotovanja javnosti. Hkrati pa raziskava izpostavlja vlogo kartiranja občutljivosti pri sprejemanju omejitev in kompromisov pri načrtovanju obnovljivih virov energije, kar premika razpravo iz izključno političnih odločitev k širšemu družbenemu konsenzu.

Raziskava je bila objavljena v reviji Journal of Environmental Policy & Planning.

Članek je bil pripravljen v okviru projekta J5-2562 – Prenos norm v EU in Sloveniji – ocena napredka k okoljski in trajnostni preobrazbi.

Logotipi

  • ARIS (si)