Univerza v Ljubljani sooblikuje razpravo o prihodnosti mikrodokazil na evropski ravni

Vse od sprejetja Priporočila Sveta EU o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost države članice oblikujejo nacionalne strategije za vključevanje mikrodokazil v sisteme izobraževanja in zaposlovanja. Kot prožen in ciljno usmerjen mehanizem za nadgradnjo znanj in kompetenc predstavljajo mikrodokazila enega ključnih odgovorov na potrebe sodobnega trga dela in vseživljenjskega učenja v hitro spreminjajočem se družbeno-ekonomskem okolju.

"Z mikrodokazili se univerze postavljamo na zemljevid hitrega in kakovostnega odziva na potrebe družbe in gospodarstva, pri čemer zagotavljamo prenos našega vrhunskega znanja za reševanje perečih lokalnih in planetarnih problemov," je uvodoma povedala prorektorica za študijske in študentske zadeve UL prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat.

Mikrodokazila – odgovor na potrebe hitro spreminjajočega se trga dela

Vzpostavitev zaupanja vrednega sistema mikrodokazil zahteva trdno podporo vseh deležnikov – izobraževalnih ustanov, gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe. Pri tem je ključno, da smo pri vzpostavitvi sistema zavezani k zagotavljanju kakovosti. In prav na zagotavljanju kakovosti, krepitvi zaupanja ter iskanju poti za vključevanje mikrodokazil v sisteme vseh deležnikov, je bil poudarek seminarja.

Simon Roy, vodja politike visokošolskega izobraževanja, direktor za izobraževanje in veščine pri OECD, je izpostavil, da mikrodokazila postajajo pomemben del izobraževalnih politik v številnih državah članicah OECD. Nekatere države, kot so Avstralija, Irska in Nizozemska, že izvajajo nacionalne pilotne projekte, medtem ko si številne vlade v Evropski uniji prizadevajo za vzpostavitev celostnih nacionalnih sistemov mikrodokazil.

Direktorica za institucionalni razvoj pri Evropski univerzitetni zvezi (EUA) Maria Kelo je med drugim poudarila, da mikrodokazila predstavljajo pomembno obliko izvedbe izobraževanja, ki omogoča certificirano pridobivanje novih znanj in veščin ter tudi nadgradnjo obstoječih. Spomnila je tudi na pomen zagotavljanja kakovosti: "Mikrodokazila, da bi lahko postala zaupanja vredna in priznana oblika visokošolskega izobraževanja, morajo biti predmet enako strogega zagotavljanja kakovosti kot ostali univerzitetni programi".

Direktor Evropskega registra za zagotavljanje kakovosti (EQAR) Aleksandar Šušnjar je opozoril na izzive, ki jih prinaša širitev izobraževalnega formata za zunanje zagotavljanje kakovosti. Med drugim je izpostavil, da so ta vpeta v izobraževanje vseživljenjskega učenja, kar odpira dva temeljna izziva: tako imenovano "razvezovanje" izobraževalne ponudbe in strukturiranje izobraževanja v manjše učne enote na eni strani ter pomanjkanje formalnega okvirja, kot ga poznamo pri uradnih diplomah. "Če se zunanji sistem zagotavljanja kakovosti uspešno odzove na te izzive, lahko dokaže svojo uporabnost ne glede na format izobraževanja in se osredotoči na bistvo – kakovost učne izkušnje in izobraževalnih rezultatov," je še pojasnil.

Vodja alumnov in vseživljenjskega učenja na Univerzi v Gentu Bieke Morlion je povedala, da njihova univerza razvija mikrodokazila kot podporo vseživljenjskemu učenju, pri čemer se osredotoča na vključevanje trga dela in širše družbe ter deljenje najboljših praks za vključevanje vseh deležnikov.

Predsednica in podpredsednik Programskega sveta za mikrodokazila na Univerzi v Ljubljani, doc. dr. Jana Arbeiter in prof. dr. Andrej Kos sta izpostavila, da na Univerzi v Ljubljani mikrodokazila postajajo pomembno orodje za krepitev sodelovanja s širšim okoljem ter odzivanje na potrebe družbe in trga dela. Še posebej sta izpostavila sistem zagotavljanja kakovosti, institucionalne mehanizme upravljanja ter dobre prakse, ki izkazujejo tesno sodelovanje z zunanjimi deležniki.

Mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je izpostavila, da mikrodokazila lahko postanejo most med izobraževanjem in trgom dela, če jih razvijamo od spodaj navzgor, z jasnim izhodiščem v potrebah gospodarstva. "To pomeni, da moramo vsebine soustvarjati skupaj: podjetja, zbornice in univerze. Gospodarstvo si želi rešitev, ki so hitre, prilagodljive in neposredno uporabne v praksi – mikrodokazila imajo ta potencial, če so zasnovana na dejanskih potrebah podjetij. Na Gospodarski zbornici Slovenije se zato zavzemamo za njihovo smiselno in strateško umeščanje v sistem razvoja kadrov," je pojasnila.

Dr. Darja Ferčej Temeljotov, svetovalka za strateške programe v podjetju Lek Pharmaceutica, je izpostavila, da verjame, da sta nenehno izobraževanje ter nadgrajevanje in pridobivanje novih znanj ključnega pomena za uspeh posameznika, ekipe, podjetja in družbe v vse hitreje spreminjajočem se okolju. Predstavila je primer sodelovanja z Biotehniško fakulteto UL, s katero so uspešno izvedli pilotno usposabljanje na temo sterilnosti in kontaminacije. "Rezultat niso bila le nova znanja udeležencev, temveč tudi pomembna spoznanja in vpogledi tako za akademsko kot tudi industrijsko stran," je še poudarila.

Nujnost usklajenega, a prilagodljivega evropskega pristopa

Seminar se je zaključil z okroglo mizo Usklajevanje zagotavljanja kakovosti mikrodokazil v visokošolskih ustanovah. Razprava je osvetlila ključne izzive, med njimi krepitev zaupanja v notranje in zunanje sisteme kakovosti, usklajevanje institucionalne avtonomije z evropskimi standardi, prilagajanje mehanizmov kakovosti  fleksibilni naravi mikrodokazil in večjo vključenost gospodarstva v razvoj in vrednotenje vsebin.

Deležniki so v konstruktivnem dialogu med drugim izpostavili, da uspešna prihodnost mikrodokazil zahteva usklajen evropski pristop h kakovosti, ki pa mora hkrati temeljiti tudi na institucionalnih praksah in partnerstvih z zunanjim okoljem. Le tako bo omogočeno relevantno, verodostojno in učinkovito oblikovanje krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil  in vrednotenje pridobljenih znanj, veščin in kompetenc.

Univerza v Ljubljani pri tem aktivno soustvarja rešitve, ki povezujejo akademsko odličnost z družbenimi in ekonomskimi potrebami prihodnosti. Ključna pri tem je zavezanost k zagotavljanju kakovosti, saj ta predstavlja temelj za širše priznavanje mikrodokazil in njihovo učinkovito umeščanje v sisteme izobraževanja in zaposlovanja.

Podrobnosti predstavitev si lahko ogledate na spletni strani.