Komisarka je v svojem nagovoru pozdravila delovanje Rektorskega foruma Zahodnega Balkana ter poudarila ključno vlogo akademskega povezovanja v regiji. Izpostavila je, da bo Evropska unija tudi v prihodnje močno podpirala raziskave v Evropi prek programov, kot so ERC, Marie Skłodowska-Curie in Obzorje Evropa, ki bodo ostali samostojni instrumenti tudi v novem finančnem obdobju. Ob tem je opozorila na pomen zadostnega nacionalnega financiranja raziskav, saj so pri omenjenih evropskih programih najuspešnejše prav tiste države, ki tudi same največ vlagajo v raziskave in razvoj. Glede evropske konkurenčnosti je poudarila, da Evropa že razpolaga z vrhunskimi raziskavami, vendar se te pogosto ne prenesejo v družbo in gospodarstvo. Ključni izziv zato ostaja povečanje inovativnosti in vlaganj v razvoj s strani gospodarstva, ki mora odigrati aktivnejšo vlogo pri prenosu znanja v prakso.

Akademsko povezovanje ima ključno vlogo v mednarodnem sodelovanju in prispeva k razvoju tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Univerza v Ljubljani poleg sodelovanja z vodilnimi evropskimi univerzami vidi svoje poslanstvo tudi v krepitvi vezi z institucijami na Zahodnem Balkanu ter v podpori razvoju visokošolskih sistemov v državah kandidatkah, zlasti v kontekstu njihovih prizadevanj za članstvo v EU. Univerza v Ljubljani v okviru teh prizadevanj aktivno sodeluje v Rektorskem forumu Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, ki spodbuja akademsko povezovanje, izmenjavo izkušenj, mobilnost zaposlenih in študentov ter s tem prispeva k postopnemu približevanju držav regije Evropski uniji.

Posvet, ki je potekal na slovenskem predstavništvu v Bruslju, je bil namenjen razpravi o različnih vidikih povezovanja na področju visokega šolstva in raziskav. Udeležencem so bili predstavljeni dosežki in delovanje Rektorskega foruma Jugovzhodne Evrope in Zahodnega Balkana, rektor Univerze v Beogradu pa je podal pregled trenutnih razmer v Srbiji, zlasti v luči študentskih protestov. V okviru dogodka sta potekali tudi dve okrogli mizi – prva je bila namenjena splošnim vidikom sodelovanja v regiji, druga pa je obravnavala zakonodajne okvire in zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu, s primerjavo med državami članicami EU in državami kandidatkami.

»Dogodki, kot je današnji, so izjemnega pomena za prihodnost regije. Povezovanje akademske in gospodarske sfere ni le strateška odločitev, temveč nujnost, če želimo ustvariti trajnostne rešitve za skupne izzive. Le s skupnim znanjem, izmenjavo izkušenj in odprtim dialogom lahko prispevamo k razvoju celotne družbe – tako v državah članicah kot tudi v državah kandidatkah,« ob tem poudarja rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič.