Na UL že tretjič podelili nagrade dr. Ane Mayer Kansky

Dr. Ana Mayer Kansky je julija 1920 zagovarjala prvo doktorsko disertacijo v zgodovini Univerze v Ljubljani. S tem je bila tudi med prvimi stotimi ženskami na svetu, ki so prejele doktorski naziv. Njena pot do doktorata ni bila lahka, je v svojem govoru spomnil rektor UL, prof. dr. Gregor Majdič: »Boriti se je morala s številnimi predsodki in nasprotovanji, na koncu pa je tik pred zaključkom doktorata zaradi razpada avstro-ogrske monarhije morala še zapustiti svojo prvotno Almo Mater, Univerzo na Dunaju. Nov prostor za svoje raziskovalno delo je našla na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani, kjer je uspešno zagovarjala prvo doktorsko delo julija 1920. Čeprav je danes situacija seveda precej drugačna, doktorski študij še vedno zahteva veliko truda, časa, naporov, požrtvovalnosti, tudi podpore in razumevanja bližnjih, saj doktorski študij  oziroma raziskovanje nikoli ni služba, ki jo odložimo in pustimo v pisarni in laboratoriju. Raziskovanje je del življenja, a hkrati velikokrat prinaša tudi zadoščenje ob odkrivanju novih svetov.« Nagrajencem in nagrajenkam je za nagrado čestital in ob tem poudaril, naj v družbi, znanost ceni vse manj, ne izgubijo zagona: »Vi ste tisti, ki boste prevzeli breme vodenja znanosti in družbe od vaših mentorjev in mentoric, profesorjev in profesoric v prihodnjih letih in desetletjih.«

Slavnostna govorka je bila prof. dr. Vesna Žabkar z Ekonomske fakultete UL, ki je v svojem govoru podarila pomen mentorskega dela, solidarnosti in družbene odgovornosti znanstvenega dela: »Ko prejmete to nagrado, prejmete tudi glas. Uporabite ga pogumno: spregovorite o znanosti in umetnosti v javnosti, branite integriteto raziskovanja in opozarjajte na družbene ali okoljske izzive, ki jih vaše ugotovitve razkrivajo. Ohranite radovednost in solidarnost. Akademska pot ni tek posameznika, temveč štafeta idej.«

Dr. Matej Perovnik

Dr. Matej Perovnik (Medicinska fakulteta UL) za doktorsko delo z naslovom Identifikacija značilnih presnovnih možganskih vzorcev pogostih demenc in njihova uporaba v računalniško podprtih diferencialno diagnostičnih orodjih (področje biomedicina in biotehnika). Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Maja Trošt, somentor prof. dr. Robert Jeraj.

Doktorsko delo proučuje presnovo možganov in značilna omrežja, ki se pojavijo pri različnih nevrodegenerativnih demencah. Z analizo FDG PET slik možganov je raziskovalna ekipa določila bolezenska omrežja, značilna za posamezne oblike demence. Prisotnost teh omrežij lahko izmerijo pri vsakem posamezniku, kar odpira vrata osebno naravnani medicini in pripomore k zgodnejši in natančnejši diagnozi, sledenju in napovedovanju poteka bolezni, ter odzivu bolezni na zdravljenje. Rezultati doktorskega dela so sooblikovali mednarodne smernice za analizo presnovnih slik možganov.

Dr. Faris Kočan

Dr. Faris Kočan (Fakulteta za družbene vede UL) za doktorsko delo z naslovom Sekuritizacija evropeizacije kot vir ontološke ogroženosti v Republiki Srbski (področje družboslovje). Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Ana Bojinović Fenko, somentor izr. prof. dr. Rok Zupančič.

Doktorska disertacija obravnava evropeizacijo (tj. pristopanje k EU) kot vir sekuritizacije v Republiki Srbski (RS), kjer namesto desekuritizacije prihaja do krepitve etnonacionalnih antagonizmov. S konstruktivistično analizo treh prelomnih političnih procesov v Bosni in Hercegovini (BiH) v obdobju med 2005 in 2016 analiza razkriva, kako politične elite v RS instrumentalizirajo evropske integracije za krepitev politične identitete RS in etnične identitete Srbov v RS.

Dr. Aleša Bricelj

Dr. Aleša Bricelj (Fakulteta za farmacijo UL) za doktorsko delo z naslovom Načrtovanje, sinteza in vrednotenje himernih molekul za inducirano razgradnjo proteinov, vpletenih v patogenezo malignih obolenj (področje naravoslovje). Mentor doktorskega dela je izr. prof. dr. Izidor Sosič, somentor prof. dr. Marko Anderluh.

Doktorsko delo izhaja iz dejstva, da je načrtovanje zdravilnih učinkovin pretežno usmerjeno v razvoj modulatorjev delovanja proteinov, vendar je le okoli 15 % proteoma farmakološko dostopnega za pripravo klasičnih učinkovin. Da bi zapolnili to vrzel, se znanstveniki usmerjajo v razvoj alternativnih modalitet, med katerimi se vse bolj uveljavlja tarčna razgradnja proteinov s himernimi molekulami PROTAC (proteolysis-targeting chimera). Te trodelne spojine prek ubikvitin-proteasomskega sistema sprožijo selektivno znižanje celičnih nivojev tarčnih proteinov, vpletenih v patogenezo različnih bolezni, vključno z rakom.

Dr. Duje Kodžoman

Dr. Duje Kodžoman (Naravoslovnotehniška fakulteta UL) za doktorsko delo z naslovom Čustveno modno oblikovanje kot rezultat vzbujanja petih čutov (področje umetnost). Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Alenka Pavko Čuden, somentorica prof. dr. Anja Podlesek.

V doktorskem delu se je avtor osredotočil na vpliv čutnih zaznav (vida, vonja, tipa, sluha in okusa) na čustvene odzive v kontekstu modnega oblikovanja. Trostopenjski raziskovalni pristop je zajemal spletne študije, senzorično testiranje in oblikovanje oblačil. Rezultati so pokazali, da ima vid ključno vlogo pri zaznavanju privlačnosti. Delo odpira nova izhodišča za razvoj mode, ki povezuje umetnost in znanost v čustveno odzivno prakso.

Dr. Katja Klinar

Dr. Katja Klinar (Fakulteta za strojništvo UL) za doktorsko delo z naslovom Uporaba toplotnih stikal in toplotnih diod v sistemu s cikličnim spreminjanjem temperature (področje tehnika). Mentor doktorskega dela je prof. dr. Andrej Kitanovski, somentor izr. prof. dr. Ciril Arkar.

V napravah in sistemih s cikličnimi spremembami temperature lahko toplotni tok nadzorujemo s toplotnimi stikali in diodami, podobno kot električni tok z elektronskimi komponentami. Doktorsko delo raziskuje njihovo uporabo pri magnetnem hlajenju, tj. hladilna tehnologija, ki je alternativna parno-kompresijskemu hlajenju. Numerično in eksperimentalno je doktorica proučevala tekočinska toplotna stikala in trdninske toplotne diode ter izdelala prototip. Rezultati predstavljajo napredek pri razvoju te tehnologije, hkrati pa ponujajo možnosti uporabe tudi v drugih aplikacijah upravljanje toplote.