Val umetne inteligence, ki preplavlja univerze in družbo

V zadnjih tednih so bile predstavljene nove funkcionalnosti v ChatGPT, ki so posebej zanimive za pedagoško delo in sodelovanje. Prva je možnost group chats, kjer lahko v enem pogovoru sodeluje do približno 20 ljudi skupaj z modelom UI. Skupinski pogovor ustvarimo z ikono za skupino v obstoječem ali novem pogovoru, povabimo sodelavce ali študente prek povezave, ChatGPT pa ustvari ločeno kopijo pogovora za skupino in s tem ohranja zasebnost prejšnjih individualnih klepetov. Skupinski pogovori so tako posebej primerni za skupinsko pripravo gradiv, načrtovanje predmetov ali manjše projektne skupine študentov.

Za pedagoge je posebej pomembna novost ChatGPT for Teachers, brezplačna različica storitve, namenjena učiteljem in vodstvom šol. V tem okolju lahko učitelji z uporabo UI oblikujejo učne priprave, naloge, kvize in druga gradiva, pri čemer so zbiranje podatkov, nastavitve zasebnosti in pogoji uporabe prilagojeni izobraževalnemu kontekstu. V prvi fazi je storitev namenjena predvsem učiteljem v osnovnem in srednjem šolstvu v ZDA, in sicer od 19. 11. 2025 do junija 2027, a jasno nakazuje smer razvoja ločenih, za izobraževanje prilagojenih UI-okolij, ki jih bo mogoče brezplačno uporabljati v pedagoškem delu vsaj v začetnem obdobju.

Iz Velike Britanije prihaja zgodba o predmetu programiranja na Staffordshire University, kjer je del predavanj pripravljala in glasovno podajala snov generativne UI. Študenti so se uprli in izrazili občutek, da so prikrajšani za pristno pedagoško izkušnjo in možnost dialoga z živim predavateljem. Univerza se sklicuje na novo politiko, ki zaposlenim dovoljuje uporabo UI pri poučevanju, hkrati pa strogo omejuje uporabo istih orodij pri študentskih nalogah. Primer odpira ključno vprašanje: kje je meja med smiselno podporo UI in preveliko avtomatizacijo poučevanja?

Drugje po Evropi je ton bolj sodelovalen. Univerza v Utrechtu pripravlja projekt Generative AI in Education: 2 workshops to collectively envision and shape the future of education, kjer se učitelji iz različnih fakultet srečujejo na delavnicah in skupaj oblikujejo scenarije prihodnjega učenja z UI. Cilj je, da ne reagiramo le na izzive, ampak aktivno sooblikujemo, kako bo UI vpeta v kurikule, ocenjevanje in podporo študentom.

Queen’s University v Kanadi je v okviru centra za poučevanje in učenje vzpostavil skupnost prakse Generative AI in Teaching and Learning. Osrednji dogodek z naslovom Teaching about AI; Teaching with AI; Teaching despite AI prinaša tri perspektive: kako poučevati o UI kot temi, kako poučevati z UI kot orodjem in kako ohranjati kakovost poučevanja kljub temu, da generativni modeli že delujejo v ozadju študijskega procesa.

Dodatno perspektivo prinaša prispevek Office Hours: Faculty on the Implications of Generative AI for Higher Education na Swarthmore College, kjer več profesorjev razmišlja o tem, kako UI spreminja študijsko pisanje, analizo in sam proces učenja. Mnenja segajo od zelo kritičnih do previdno odprtih, a skupna nit ostaja, da lahko pretiran kognitivni »outsourcing« študentskih nalog na UI ogrozi bistvo visokošolskega učenja.

Na globalni ravni se vrstijo dogodki, ki posebej ciljajo na UI v visokem šolstvu. Med njimi izstopa 2025 International Conference on AI for Higher Education (AI4HE), brezplačna spletna konferenca, ki jo soorganizirata UniSQ in UCSI University in je osredotočena na temo Artificial Intelligence for Research (AI4R). Konferenca povezuje raziskovalce, praktike in vodstva univerz okoli vprašanja, kako UI uporabljati pri raziskovanju in poučevanju.

V skandinavskem prostoru je Teach GenAI skupna pobuda treh danskih univerz, ki ponuja program strokovnega razvoja za univerzitetne učitelje in odprt spletni tečaj za študente o uporabi generativne UI v akademskem delu. V zadnjih tednih so napovedali več spletnih dogodkov o UI-podprtem povratnem informiranju in uporabi kodirnih asistentov pri univerzitetnih predmetih.

Na Stuttgartski univerzi poteka serija dogodkov "AI at the University of Stuttgart – Using and Applying It Responsibly", kjer se vodstveni kader in pedagoško osebje ukvarjata z vprašanjem odgovorne in varne uporabe UI. Med temami so politike uporabe, ravni zaupnosti podatkov in univerzitetno orodje RAI – Responsible AI, ki naj zaposlenim pomaga pri presoji tveganj in priložnosti.

Prej omenjeni britanski primer na Staffordshire University ter razprave na Swarthmore College kažejo, da se univerzitetni prostor hkrati uči, navdušuje, dvomi in išče meje, kako daleč UI spustiti v jedro pedagoškega procesa.

Na ravni politike poteka javna razprava o Nacionalnem programu za umetno inteligenco 2030 (NpUI 2030), ki ga vodi Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Dokument začrta razvoj raziskav, gospodarstva, javnega sektorja in človeških virov ter se opira na evropski Akt o umetni inteligenci. Za univerze to pomeni, da bodo vprašanja UI vse bolj vpisana v strateške dokumente, akreditacije študijskih programov in pričakovane kompetence diplomantov.

V istem času je MMC RTV poročal o razpisu za nacionalno platformo za generativno UI, ki naj bi državljanom, raziskovalcem, podjetjem in javni upravi omogočila brezplačen dostop do orodij UI. Vlada izpostavlja zahteve glede varnosti, zasebnosti in skladnosti z evropsko regulativo. Za visoko šolstvo to pomeni možno novo »privzeto« infrastrukturo, preko katere bodo študenti in zaposleni dostopali do orodij UI.

MMC RTV je objavil prispevek Ko videoposnetek ni več dokaz: ‘Preverite drugje, preden ukrepate', ki opozarja na porast zvočnih in vizualnih globokih ponaredkov, od lažnih klicev otroka v stiski do ponarejenih izjav politikov. Slovenski raziskovalci razvijajo tehnologije za zaznavanje takšnih ponaredkov, a prispevek poudarja, da tehnološka rešitev sama ne bo dovolj. Ključna postaja medijska in digitalna pismenost, preverjanje virov, zavedanje o možnosti manipulacije in zdrava mera dvoma ob viralnih vsebinah.

V slovenskem prostoru se v tem obdobju odvijajo tudi naslednji dogodki: mednarodna konferenca Shaping the Future of Learning: The Role of Artificial Intelligence na DOBA Business School, ki se osredotoča na odgovorno vključevanje UI v poučevanje, učenje in vrednotenje znanja; dogodek Meseca znanosti Bioznanost in človek: znanost v dobi umetne inteligence in družbenih omrežij, ki povezuje bioznanost, UI, medije in družbo; ter konferenca BIZTOPIX 2025 v Portorožu, ki UI obravnava z vidika velikih jezikovnih modelov, varnosti, vpliva na delo in poslovnih modelov.

Poleg univerz in strateških dokumentov UI vse bolj vstopa tudi v vsakdanjik. Poleg načrtovane nacionalne UI platforme v Sloveniji in velikih tehnoloških investicij v podatkovne centre (npr. napoved 50-milijardne investicije Anthropic v UI infrastrukturo v ZDA) veliko pozornosti pritegnejo tudi bolj obrobne, a ilustrativne zgodbe.

Ena takšnih je EVA AI Café v New Yorku, ki se predstavlja kot prva  UI zmenkarska kavarna na svetu. Tja gostje ne pridejo na pijačo z drugo osebo, temveč s svojim UI partnerjem na telefonu. Projekt se po eni strani umešča v trend digitalne intimnosti in UI spremljevalcev, po drugi strani pa kritiki opozarjajo, da takšne prakse brišejo mejo med tehnologijo in človeškimi odnosi ter normalizirajo svet, v katerem je včasih lažje biti v odnosu z algoritmom kot z resnično osebo.

Zadnje tedne spremljamo hkratno širjenje UI v univerzitetne učilnice, nacionalne strategije, regulacijo in vsakdanjik, od eksperimentiranja z UI-podprtimi predavanji in novih funkcionalnosti v orodjih, kot je ChatGPT (skupinski pogovori, brezplačna različica za pedagoge), do razprav o odgovorni rabi v zdravstvu, gospodarstvu in osebnih odnosih. Novice kažejo, da visokošolski prostor ni pasiven opazovalec, temveč aktiven sooblikovalec pravil igre: od skupnosti prakse in konferenc do nacionalnih politik in pilotnih projektov.

Za univerzitetne učitelje lahko te zgodbe služijo kot izhodišče za kritično razpravo s študenti, za premislek o prihodnjih oblikah nalog in vrednotenja ter za razmišljanje, kje želimo UI v svojih predmetih spustiti bližje k jedru učenja in kje ohraniti večjo distanco.

Avtorice: Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Sanja Jedrinović Čufer, Mateja Bevčič, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu