Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo na izobraževalna področja STEM v študijskem letu 2024/25 vpisanih 11 odstotkov dijakinj. Leta 2024 je na teh področjih diplomiralo 33 odstotkov žensk in jih doktoriralo 35 odstotkov. Med raziskovalci z doktoratom se delež žensk postopoma povečuje, v letu 2020 je znašal 45 odstotkov. A kot je opozorila doc. dr. Jasmina Šepetavc v februarskem e-Univerzitetniku: tudi če lahko za razliko od svojih babic dekleta dandanes študirajo, še ne pomeni, da je že vzpostavljeno spodbudno akademsko okolje. 

Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, ob letošnjem dnevu poudarja: »Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti se vsakič znova opomnimo, kako pomembno je pripoznanje prispevka znanstvenic k razvoju univerze in družbe. S poklonom njihovemu delu sporočam našo zavezanost načelom enakosti in enakih možnosti; ter obvezo, da še naprej ustvarjamo akademsko okolje, ki krepi osebni in profesionalni potencial znanstvenic, zaposlenih na Univerzi v Ljubljani. Verjamem, da z njihovim zgledom za znanost navdihujemo mlade generacije deklet.«

Podporno okolje, ki ne ostaja zgolj v okviru strategij in načrtov, pa je ključno, dodaja prorektorica za študijske in študentske zadeve, prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat: »Na mednarodni dan žensk in deklet v znanosti na Univerzi v Ljubljani posebej pomislimo na vse raziskovalke in znanstvenice, ki s svojim znanjem razrešujejo dileme sedanjosti in gradijo družbo prihodnosti. Da bi svoje potenciale lahko razvijale kar najbolj nemoteno, smo oblikovali vrsto ukrepov in politik, od ozaveščanja o načelih enakosti do preprečevanja spolnega nasilja, zgradili institut zaupnih oseb in kot prva univerza v Sloveniji odprli Pisarno za enakost in vključevanje. Z učenjem z dobrimi zgledi ustvarjamo vključujoče akademsko okolje, ki prinaša dobrobit za vse.«