Kako je družba pripravljena na morebitni izpad globalnih satelitskih navigacijskih sistemov?

Globalni satelitski navigacijski sistemi

Ivan Stepanov/Unsplash

Datum objave:

Oznaka:

  • Raziskovalni dosežki
  • Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost
  • Raziskovanje
  • CTR 9
  • CTR 11
  • UL FDV
  • CTR 16

Sodobna družba je vse bolj odvisna od globalnih satelitskih navigacijskih sistemov (GNSS), kot so GPS, Galileo in BeiDou. Ti sistemi niso več zgolj pomoč pri navigaciji, temveč predstavljajo nevidno hrbtenico delovanja sodobnih družb – od prometa in energetike do bančništva, telekomunikacij in nujnih služb. Ključno vprašanje je, ali se družba sploh zaveda, kako globoko je vpeta v to tehnologijo in kako nepripravljena je na njen morebitni izpad.

S tem vprašanjem sta se ukvarjala prof. dr. Iztok Prezelj in doc. dr. Jelena Juvan z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede. Osredotočila sta se na GNSS kot kritično infrastrukturo in na oceno čezsektorskih posledic njihovega izpada v Evropi, pri čemer sta ugotovila, da:

  • GNSS predstavljajo kritično infrastrukturo zaradi čezsektorske prepletenosti, zato njihov izpad vpliva hkrati na več ključnih družbenih sistemov.
  • Časovna storitev GNSS (atomske ure) je enako pomembna kot navigacija, saj omogoča sinhronizacijo elektroenergetskih omrežij, telekomunikacij in finančnih sistemov.
  • GNSS imajo izrazit dvojni (civilno-vojaški) značaj, kar povečuje njihovo strateško in varnostno ranljivost
  • Izpad GNSS lahko sproži verižne (kaskadne) učinke (npr. prometne nesreče, izpadi električne energije, motenje v bančnih transakcijah, zmanjšane učinkovitosti reševalnih služb in obrambe …), ki se s časom stopnjujejo in širijo med sektorji.
  • Večina sektorjev nima ustreznih načrtov odpornosti in nadomestnih rešitev za dolgotrajnejše motnje.

Rezultati raziskave prispevajo k večjemu zavedanju o družbeni ranljivosti in potrebi po sistematičnem vključevanju GNSS v politike zaščite kritične infrastrukture. Dolgoročno lahko ugotovitve vodijo k boljšemu načrtovanju odpornosti, razvoju rezervnih sistemov in večji pripravljenosti družbe na krize – s tem pa k večji varnosti, stabilnosti in trajnostnemu razvoju.

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Progress in Disaster Science.