Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

V okviru prestižne štipendije bo raziskovala ozadje evolucijskega potenciala organizmov, torej mehanizme, ki so pomembni za preživetje živalskih in rastlinskih vrst v današnjem, hitro spreminjajočem se svetu.

Pristop k vprašanju je zasnovan retrospektivno, z analizami kopenskih rakcev, ki so zaporedno prečkali dve ekološki meji: najprej so uspešno kolonizirali kraško podzemlje, nato pa še podzemne vode. Oba kolonizacijska dogodka sta potekla večkrat, v različnih linijah rakcev, kot da se je v naravi večkrat ponovil »evolucijski poskus«. Tak modelni sistem s primerjalnimi analizami omogoča naslavljanje ključnih vprašanj, ki hierarhično prodirajo v globino temeljnih mehanizmov evolucije. Ali se organizmi ob prehodu iz enega okolja spremenijo na podoben način (konvergentno)? Ali konvergentne spremembe na fenotipskem nivoju sovpadajo s konvergencami genomskih regij? Ali sosledje kolonizacijskih dogodkov pospeši ali upočasni hitrost prilagajanja na novo okolje? Katere genomske regije so ključne za prilagajanje na novo okolje? Kakšno vlogo ima pri tem horizontalni prenos genov? Raziskave bodo združevale vedenjsko-fiziološke poskuse, analize evolucije funkcionalnih fenotipskih lastnosti in analize evolucije izbranih genomskih regij.

Z malce sreče bodo rezultati analiz prispevali k perečemu vprašanju, v kakšni meri so današnje vrste v spreminjajočem se okolju podvržene izumiranju in v kakšni meri se bodo lahko prilagodile prihajajočim spremembam. Delo bo potekalo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete, v raziskovalni skupini za speleobiologijo.

Dr. Jana Bedek je zaposlena na Hrvaškem speleobiološkem društvu. Aktivno se ukvarja s podzemno biodiverziteto Dinarskega krasa, zlasti s favnistiko in taksonomijo mokric.

Izr. prof dr. Cene Fišer je član raziskovalne skupine za speleobiologijo na oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Raziskovalno se ukvarja z makroekologijo in evolucijo podzemnih rakov; ključni modelni organizem so postranice iz rodu Niphargus.

Pogosta vprašanja

Logotipi

Projekt je financiran v okviru Marie Skłodowska-Curie Actions.

  • Financira EU (sl).png