Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Doc. dr. Svit Komel prvi slovenski prejemnik nagrade Bader

Svit Komel

Daniel Hinterramskogler/ÖAW

Datum objave:

Oznaka:

  • Nagrade in priznanja
  • Raziskovalni dosežki
  • Univerzitetna služba za raziskovalno dejavnost
  • Raziskovanje
  • UL PF
  • CTR 8
  • CTR 9
  • CTR 10
  • CTR 13
  • CTR 16

Doc. dr. Svit Komel s Pravne fakultete UL je kot prvi Slovenec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti za najboljše delo mladih raziskovalcev in raziskovalk s področja zgodovine znanosti. Nagrado je prejel za svoj doktorsko disertacijo Rule and measure: a history of juridical practices in the age of surveys.

Doktorska disertacija prinaša povsem nov pogled na agrarne reforme, ki so temeljno vplivale na razvoj kapitalizma na območju nekdanje Habsburške monarhije in zaznamujejo slovensko podeželje še danes. Avtor v njej preučuje odpravo kmečkih pravic na gozdovih in pašnikih med približno 1848 in 1895. Reformo interpretira kot poseben način izvrševanja oblasti in ustvarjanja vednosti o lokalnih pojavih, navadah in praksah, ki ga imenuje popis.

Popis kot oblast in vednost o lokalnem

V 19. stoletju je namreč prišlo do prave poplave takih popisov. To niso bili zgolj popisi prebivalstva; šlo je za meritve zračnega pritiska in temperature, standardiziranje lokalnih mer in uteži, ter preiskovanje delovnih in bivalnih pogojev ter kakovosti prsti. Cilj tovrstnih popisov je bil preučevanje izrazito lokalnih in spremenljivih pojavov za namene vladanja. Poročila pravnikov in gozdarjev v agrarni reformi so bila podlaga za odpravo kmečkih pravic, poleg tega pa so bila neposredno vključena v znanstvene publikacije in učbenike. Podobno so bili popisi o vplivu gozdov na količino padavin v Habsburški monarhiji uporabljani kot argument za ali proti pogozdovanje Krasa in razlaščanje kmetov, ki so ta ozemlja uporabljali kot pašnike. Doc. dr. Komel tako popise interpretira hkrati kot poseben način proizvajanja vednosti in izvrševanja oblasti nad izrazito lokalnimi in specifičnimi pojavi, navadami in osnovnimi materialnimi pogoji vsakdanjega življenja.

Kmetje niso bili zgolj podrejeni laiki

Znanosti ne privzema kot vnaprej dane teorije, s katero so popisovalci enostransko spremenili lokalne stvarnosti. Na podlagi ogromne količine prej neraziskanega arhivskega gradiva doc. dr. Komel pokaže, da so kmetje imeli široko pravno in gozdarsko znanje, s pomočjo katerega so v nešteto primerih spreobračali kategorije in interpretacije popisovalcev. Na ta način so se ponekod uspešno uprli razlastitvi, obenem pa ključno preoblikovali pravno in gozdarsko vednost, ki je nastajala v okviru popisa. Boj za interpretacijo je torej predstavljal glavno obliko boja za zemljo.

O nagradi Bader

Nagrado Avstrijska akademija podeljuje vsaki dve leti za najboljšo disertacijo, znanstveno monografijo ali drugo delo s področja zgodovine znanosti raziskovalcem in raziskovalkam, pri katerih od zaključka doktorata ni minilo več kot pet let.