Ko se prihranjen čas prelije v novo delo

Predstavljajmo si običajen delovni dan. Umetna inteligenca v nekaj minutah pripravi povzetek dokumenta, oblikuje prvi osnutek sporočila in analizira podatke, za katere bi nekoč potrebovali celo dopoldne. Pridobili smo skoraj eno uro. Toda ta ura običajno ne ostane prazna. Vanjo umestimo nov sestanek, dodatno analizo ali nalogo, za katero prej ni bilo časa. Ob koncu dneva smo opravili več, vendar nismo nujno manj utrujeni.

To je eden osrednjih paradoksov digitalnega dela. Tehnologija povečuje našo zmogljivost, organizacije, pa tudi zaposleni sami, pa se na večjo zmogljivost pogosto odzovemo z večjim obsegom dela. Prihranjeni čas tako ne postane čas za premislek, ustvarjalnost ali počitek, temveč prostor za nove zahteve.

Ko pomoč tehnologije postane preobremenitev

Raziskava med delavci na množičnih digitalnih platformah je pokazala, da močna vpetost v tehnologijo lahko spodbuja ustvarjalnost. Digitalna orodja omogočajo hiter dostop do informacij, lažje reševanje problemov in samostojnejše delo. Toda ko se vpetost spremeni v digitalno preobremenjenost, se poveča tveganje izgorelosti, pozitivni učinki na ustvarjalnost pa začnejo izginjati (Bunjak, Černe in Popovič, 2021).

Tehnologija torej ni sama po sebi niti dobra niti slaba. Pomembno je, kako spremeni delo: koliko novih informacij, prekinitev, nalog in pričakovanj prinese ter koliko nadzora ima posameznik nad njihovo obravnavo.

Longitudinalna raziskava zaposlenih v digitaliziranih delovnih okoljih dodaja uvide o tem, kako se tehnološki stres postopoma preliva v splošni stres pri delu in nato v izgorelost. Avtonomija lahko ta proces ublaži, saj zaposlenim omogoča več nadzora nad tempom in načinom dela. Vendar individualna svoboda ne more v celoti nadomestiti smiselno oblikovanega dela, jasnih prioritet in razumnih pričakovanj glede dosegljivosti (Černe, Bunjak, Wong, Aleksić in Božič, 2025).

Spanje razkrije račun intenzivnega dela

Posledice intenzivnega dela se pogosto pokažejo šele takrat, ko bi se morali začeti obnavljati. V raziskavi med zaposlenimi v večjem podjetju v farmacevtski panogi, ki je z dnevnimi vprašalniki in pametnimi prstani Oura spremljala delo, počutje in spanje zaposlenih, je bila višja dnevna intenzivnost dela povezana s slabšim blagostanjem, pa tudi slabšo pripravljenostjo na spopadanje s spremembami pri delu. Kakovosten spanec je bil pomemben za počutje, vendar ni dosledno izničil posledic visokih delovnih zahtev. Ena dobra noč zato ne more nujno popraviti več zaporednih dni pretirano intenzivnega dela (Zajc, Andolšek, Černe in Škerlavaj, 2026).

Tehnologija, danes zlasti umetna inteligenca, nam omogoča, da naloge opravimo hitreje. Toda večja učinkovitost lahko vodi v širjenje obsega dela in višjo delovno intenzivnost. Tu trčimo ob vprašanje človekove trajnosti: koliko časa lahko povečujemo intenzivnost dela, preden začnemo energijo porabljati hitreje, kot jo lahko obnavljamo?

Prav razmerje med porabo in obnovo energije je v središču tekočih raziskav o medsebojnem prelivanju spanja in dela v sklopu Vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti UL. S kombiniranjem anket z nosljivimi napravami v sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana v dnevniških longitudinalnih raziskavah med zaposlenimi, športniki, zdravstvenim osebjem, podjetniki in drugimi skupinami, katerih delo zahteva visoko kognitivno ali telesno zmogljivost, raziskovalci spremljajo procese v obe smeri: kako delovni dan oblikuje naslednjo noč in kako spanje določa naše počutje, stres, ustvarjalnost, prilagodljivost ter uspešnost naslednji dan.

To raziskovanje je del širšega vprašanja, s katerim se ukvarjajo v programski skupini Regeneracija ekonomije in posla: kako oblikovati organizacije, ki virov ne porabljajo hitreje, kot jih lahko obnavljajo. Med te vire sodijo tudi pozornost, energija, zdravje in ustvarjalnost ljudi. Umetna inteligenca lahko odstrani zamudne korake in odpre prostor za kakovostnejše delo. Toda ta prostor moramo znati zaščititi. Pravi uspeh tehnologije ne bo le v tem, da bomo z njeno pomočjo naredili več. Pokazal se bo v tem, ali bomo lahko dobro delali tudi jutri, čez leto in čez desetletje.

prof. dr. Matej Černe, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Viri:

Bunjak, A., Černe, M., & Popovič, A. (2021). Absorbed in technology but digitally overloaded: Interplay effects on gig workers’ burnout and creativity. Information & Management, 58(8), Article 103533.

Černe, M., Bunjak, A., Wong, S. I., Aleksić, D., & Božič, K. (2025). (Techno)stress and subsequent burnout: How job autonomy enables working professionals to regulate demands with control. International Journal of Electronic Business, 20(4), 367–388.

Zajc, K., Andolšek, J., Černe, M., & Škerlavaj, M. (2026). Work intensity, change readiness and well-being: The moderating role of sleep quality. Journal of Organizational Change Management, 39(8), 56–81.