Vsebinska področja

Biotehnologija, Hrana in kmetijstvo

Področja uporabe

Biotehnologija, Hrana in kmetijstvo

Stanje tehnologije

TLR 5 – tehnologija potrjena v ustreznem okolju

Intelektualna lastnina

Prijava patenta

Imetniki

Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

Interna številka

821-14/2022

Kontakt

Knowledge Transfer Office

Gabriela Droga Mazovec

Tel: +386 70 538 284

E-pošta: gospodarstvo@uni-lj.si

Ozadje

Dresnik je znan po široki uporabnosti. A kot invazivna rastlina s hitro rastjo povzroča okoljske in ekonomske težave in spremembe tako v mestnih kot ruralnih okoljih. Zmanjšuje pestrost avtohtonih rastlinskih sestojev, povečuje erozijo tal in zmanjšuje razpoložljivost hranil v tleh. Pri vzdrževanju zelenih površin predstavlja ekonomski in organizacijski izziv, saj je košnja zelenih površin potrebna pogosteje in dresnik kot odpadek neizkoriščen konča na deponijah.

Za preprečitev rasti dresnika so že bili testirani mehanski, kemični in biološki pristopi. Mehanski pristopi so se izkazali za delovno intenzivne. Herbicidi lahko upočasnijo rast dresnika, a so iz okoljskih razlogov neprimerni za obvodna okolja, kjer je v evropskem prostoru dresnik najbolj prisoten. Biotično zatiranje je delno učinkovito, a redko uporabljeno.

Opis izuma

Raziskave so pokazale visoko sposobnost dresnika za kopičenje dušika iz neposredne okolice v nadzemne dele rastline (15 kg/t). Razvit je bil postopek, pri katerem dresnik s fermentacijo nadzemnih delov s pomočjo efektivih mikroorganizov spremenimo v varno, hranljivo in za uporabnika prijazno organsko gnojilo, primerno ekološki pridelavi hrane. Na ta način se ustvari inovativen produkt, ki predstavlja nadomestilo za živinska gnojila ali za tržna organska gnojila, ki jih potrebujejo predvsem vrtnarji, ekološki kmetje, v sadovnjakih, vinogradih in nenazadnje hobi vrtičkarji.

Glavne prednosti

Dresnik lahko v mestnih okoljih služi kot visoko hranljivo organsko gnojilo z dobrimi mehanskimi lastnostmi (enostaven za aplikacijo), z blagim vonjem, možnostjo skladiščenja pri sobni temperaturi in nadomesti manj privlačna gnojila z manjšo vsebnostjo hranil, kot npr. hlevski gnoj ali druga organska gnojila. Bogat je z dušikom in po vsebnosti hranil primerljiv s suhim kokošjim in zajčjim gnojem. To pomeni, da je gnojilo iz dresnika konkurenčno sorodnim produktom na trgu.

Zaradi uporabe lokalne surovine je produkcija gnojila iz dresnika del krožnega biogospodarstva, kar predstavlja boljšo učinkovitost rabe virov in ekološko učinkovitost, manjši odtis toplogrednih plinov, manjšo odvisnost od fosilnih virov in valorizacijo stranskih in odpadnih materialov. Inovacija vzpodbuja razvoj zelenih delovnih mest. Ustvaril se bo sklenjen snovni tok med hranili, ki izhajajo iz košnje dresnika in potrebo po lokalnih in varnih hranilih za mestno pridelavo hrane.