Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Zakonca Likar sta leta 1993 ustanovila zasebni štipendijski sklad (sklad je subjekt nemškega prava), ustanovo »Sklad dr. Otta Likarja, dipl. inž., in Karle Likar« (krajše: Likarjev sklad) z namenom podpirati študente Univerze v Ljubljani pri njihovem študiju na Tehniški univerzi München (TUM).

Kdo se lahko prijavi?

Prijavijo se lahko nadpovprečni študenti Univerze v Ljubljani, ki se želijo na Tehniški univerzi München izobraževati na področju inženirskih ved. Štipendije se lahko podelijo študentom vseh strokovnih področij inženirstva ter Medicinske fakultete na dodiplomskem in podiplomskem nivoju Univerze v Ljubljani. Na dodiplomskem nivoju morajo kandidati na Univerzi v Ljubljani opraviti prve tri letnike študija. Starostna meja za kandidate je 30 let (za asistente, doktorande in postdoktorande 35 let).

Spletna stran: http://www.likarjev-sklad.si/
Kontakt: student.office@uni-lj.si

Dr. Otto Likar

Dr. Otto Likar (1915-2005) je kot inženir gradbeništva zelo uspešno deloval v povojni Nemčiji. Med drugim je v okviru lastne inženirske pisarne, ki je imela tudi do 26 stalnih sodelavcev, vodil gradnjo večjega števila pomembnih objektov v Nemčiji in tudi širše, v Evropi. Poleg strokovnega dela je zapustil še pomemben znanstveni doprinos v okviru 17 znanstvenih člankov in ene znanstvene monografije. Čeprav je bil eden od inženirjev, ki so z velikim inženirskim občutkom in brez sodobnih računskih pomagal zgradili povojno Evropo, je ostal skromen in zvest svojemu asketskemu življenjskemu slogu. Najbolj je cenil znanje in ga želel prenesti na mlade ljudi iz svoje domovine. S tem, ko je del svojega trdo prigaranega premoženja vložil v sklad, ki bo lahko še desetletja pomagal mladim ljudem do boljše izobrazbe, je pokazal danes redko človeško veličino.