Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Portret Maje Bahar

Maja Bahar je univerzitetna diplomirana arheologinja in alumna Filozofske fakultete. Leta 2019 je bila imenovana za generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo.

Na Direktoratu za kulturno dediščino je kot vršilka dožnosti generalne direktorice pričela že konec leta 2018. Maja je pred tem vrsto let ustvarjala oddaje o kulturi v Uredništvu oddaj o kulturi na Televiziji Sovenija, med letoma 2013 in 2015 je bila tudi vršilka dolžnosti urednice tega programa. Kasneje je kot scenaristka, režiserka in analitičarka delovala na Izobraževalnem programu Televizije Slovenija, kjer se je ukvarjala z dokumentarnimi filmi na temo kulturne dediščine. Med drugim je avtorica filma o rimski Emoni, Mesto, ki se ozira v nebo, Forenzikov železne dobe, dokumentarca o mednarodni ekipi znanstvenikov, ki z novimi tehnologijami in sodobnimi metodami vpogledujejo v življenje prazgodovinskega človeka, filma Dva vodika, en kisik, v katerem različni strokovnjaki vodo obravnavajo z različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog in dokumentarnega filma Odiseja  5200 – kolo, ki je zavrtelo svet; zgodba o revolucionarnemu izumu kolesa kot gibala tehnološkega razvoja. Njeni avdiovizualni prispevki so prisotni tudi na muzejskih razstavah, naj omenimo večkrat nagrajeno  postavitev Moja Ljubljanica v Doživljajskem razstavišču na Vrhniki. Projekt je prejel Unesco znak najboljših praks za podvodno kulturno dediščino (Best Practices). Pri svojem delu je sodelovala s priznanimi domačimi in tujimi strokovnjaki in uglednimi filmskimi ustvarjalci.