Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Samo Tuma

Tuma Samo.jpg

Samo Tuma, alumen Fakultete za računalništvo in informatiko UL, bil je inženir v podjetju Cosylab, kjer je bil odgovoren za strateške partnerje s področja protonske terapije in medicinskih naprav. Deluje tudi v CERN kot predstavnik slovenskega gospodarstva.

Samo Tuma je 2013 magistiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko in se takoj zaposlil v podjetju Cosylab. Najprej je kot inženir skupaj z mednarodno ekipo razvijal krmilni sistem za pospeševalnik za zdravljenje rakavih tumorjev s protoni na projektu MedAustron v sosednji Avstriji. Kasneje pa je napredoval v sistemskega arhitekta in vodje večjih projektov in integracijskih ekip v ZDA, Švici in na Kitajskem. Leta 2015 se je preselil v Ženevo ter naposled napredoval v enega od ključnih prodajnih inženirjev v podjetju Cosylab.  

Ko se je leta 2017 Slovenija pridružila Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN), je Samo prevzel vlogo predstavnika slovenskega gospodarstva v CERN, kjer je pomagal približati CERN slovenskim podjetjem in vzpostaviti prva sodelovanja med CERN in slovensko industrijo. 

Svoje raziskovalno delo je že na študentski izmenjavi v Švedskem Malmö usmeril v meta-hevristične genetske algoritme iz česar je tudi magistriral, kasneje v karieri pa predvsem v učinkovito integracijo krmilnih sistemov za pospeševalnike delcev, kjer je skupaj z MedAustron-om tudi objavil članek na ugledni mednarodni konferenci za pospeševalnike delcev (IPAC 14).