Vida Rezar je izredna profesorica na Biotehniški fakulteti, ki pri svojem pedagoškem delu sistematično vključuje digitalna orodja in aktivne učne pristope. Posebno pozornost namenja povezovanju teorije s prakso ter spodbujanju samostojnosti in kritičnega razmišljanja študentov. Redno uporablja spletna učna okolja za strukturiranje vsebin, sprotno preverjanje znanja in sodelovalno delo študentov. Svoje izkušnje deli s kolegi na delavnicah, posvetih in preko mentorstev. Kot multiplikatorka na članici želi deliti primere dobrih praks, konkretne didaktične rešitve, nuditi strokovno podporo pri načrtovanju inovativnih učnih aktivnosti in smiselni uporabi IKT, sodelovati na predstavitvah, delavnicah ter spodbujati kulturo refleksije, sodelovanja in uvajanja novih, inovativnih pristopov v poučevanje.

Izziv – pasivna vloga študentov in šibka povezava s prakso

Pri predmetih, kjer multiplikatorka načrtuje posodobitev, se sooča z več izzivi:

  • skupina študentov je heterogena – razlike v predznanju, izkušnjah in digitalnih kompetencah,
  • študenti pogosto ostajajo v pasivni vlogi poslušalcev,
  • študenti težje povezujejo teoretična znanja s praktičnimi situacijami.

To vodi v površinsko razumevanje in manjšo pripravljenost za uporabo znanja v realnem okolju.

Rešitev – učenje skozi reševanje realnih strokovnih problemov

Multiplikatorka želi razviti in uvesti model problemsko-raziskovalnega učenja z digitalno podporo. Predlagana nadgradnja uvaja premik:

  • od poslušanja k aktivnemu raziskovanju,
  • od podajanja znanja k reševanju realnih problemov,
  • od enoznačnih odgovorov k analizi kompleksnih situacij.

Študenti bodo reševali praktične primere s področja prehrane živali, pri čemer bodo:

  • sodelovali v manjših skupinah,
  • uporabljali digitalna orodja za analizo, sodelovanje refleksijo,
  • smiselno vključevali umetno inteligenco kot podporo pri raziskovanju, oblikovanju osnutkov rešitev in samoevalvaciji,
  • razvijali kritično presojo pridobljenih informacij.

Kako bo potekalo delo pri posodobljenig predmetih?

Učni proces vključuje teoretične vsebine in praktično oziroma problemsko usmerjeno delo.

Uvod v realen problem: predstavitev realnega strokovnega izziva

Skupinsko delo: študenti v manjših skupinah analizirajo problem in oblikujejo rešitve

Uporaba digitalnih orodij: pri skupinskem delu bodo študenti uporabljali digitalna orodja za sodelovalno delo, analizo podatkov, refleksijo učenja

Podprta raba UI: študenti si bodo pri delu aktivnosti pomagali z uporabo orodij generativne umetne inteligence za raziskovanje virov, oblikovanje osnutkov, samoevalvacijo.

Refleksija: študenti bodo kritično presojali rešitve in učni proces

Povezava s teorijo: študenti bodo sproti umeščali praktične rešitve v strokovni okvir

Takšen pristop omogoča postopno gradnjo znanja skozi izkušnjo in aktivno sodelovanje.

Vloga digitalnih tehnologij

Digitalne tehnologije imajo pomembno podporno vlogo. Študenti bodo uporabljali sodelovalna digitalna orodja za skupinsko delo, poleg tega bodo s pomočjo tehnologije analizirali podatke in reflektirali proces učenja. Orodja generativne umetne inteligence bodo v nekaterih delih aktivnosti uporabljena za iskanje, raziskovanje virov, oblikovanje začetnih osnutkov rešitev ter samoevalvacijo. Poudarek bo na kritični in premišljeni rabi tehnologije, ne na avtomatizaciji.

Zakaj je ta pristop zanimiv tudi za druge pedagoge?

Pristop je prenosljiv na številna področja, saj:

  • spodbuja aktivno vlogo študentov in večjo angažiranost,
  • omogoča učinkovito povezovanje teorije s prakso,
  • razvija kritično mišljenje in sposobnost reševanja kompleksnih problemov,
  • ponuja konkreten model smiselne vključitve umetne inteligence v pouk,
  • je primeren za heterogene skupine študentov.